Projekti / Programi
Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana
01. januar 2009
- 31. december 2013
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| 5.12.00 |
Družboslovje |
Arhitektura in oblikovanje |
|
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
| H311 |
Humanistične vede |
Slikarstvo |
| H312 |
Humanistične vede |
Kiparstvo in arhitektura |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
umetnostna zgodovina, likovna umetnost, urbanizem, arhitektura, spomeniško varstvo, kiparstvo, slikarstvo, umetna obrt, oblikovanje, kultura, zgodovina, kulturna zgodovina, Slovenija, Srednja Evropa, Jadran, srednji vek, zgodnji novi vek, novi vek
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program zajema temeljne raziskave zgodovine likovne umetnosti, posebej arhitekture, kiparstva in slikarstva, zatem tudi urbanizma, umetne obrti in oblikovanja v srednjem in novem veku na Slovenskem in v sosednjih regijah Srednje Evrope ter na Jadranu. Poudarek je na evidentiranju in raziskavah zaključenih sklopov po slogovnih obdobjih v smislu teritorialnih korpusov kot tudi po temah in ustvarjalcih, še posebej na manj raziskanih področjih, ob upoštevanju sodobnih metodologij in dosežkov umetnostnozgodovinske stroke v mednarodnem prostoru (slogovna in funkcionalna analiza, tipologija, ikonografija, kontekst, socialna zgodovina umetnosti). Izhodišča so zgodovinski vidiki z raziskavami arhivskih in drugih pisnih virov, za novejša obdobja pa tudi vidiki zgodovine umetnostne kritike in teorije. Ob tem so pomembne tematske in stilnokritične primerjave z gradivom in stanjem v širšem evropskem prostoru ter obravnava raziskovalnih rezultatov v mednarodnem kontekstu. Glede na kapacitete programske skupine in raziskovalne usmeritve njenih članov obsegajo konkretne naloge v prvi vrsti raziskave arhitekture, kiparstva, stenskega in tabelnega slikarstva gotike in zgodnje renesanse, arhitekture, kiparstva in slikarstva baroka ter arhitekture in kiparstva 19. stoletja v nacionalnem kot tudi internacionalnem kontekstu.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je v vseh metodoloških vidikih primerljiv s sorodnimi umetnostnozgodovinskimi raziskavami v svetu, s tistimi, ki prispevajo h kulturni in idejni zgodovini Evrope in sveta kot tudi k razumevanju najnovejšega dogajanja v likovni umetnosti, in ki se izvajajo na tujih univerzitetnih inštitutih in raziskovalnih organizacijah (npr. v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Hrvaški itd.). Pomen raziskovalnega programa je v tem, da razišče, predstavi in včleni relevantno gradivo s teritorialno določenega območja Slovenije in bližnjih regij Srednje Evrope in Jadrana v širši evropski kontekst stroke in razvija raziskovalne metodologije, ki izhajajo iz specifičnih zgodovinskih in kulturnih razmer tega prostora. Načrtovane raziskave bodo pomenile pomemben prispevek k razumevanju zgodovine umetnosti na Slovenskem, v srednji Evropi in v jadranskem prostoru, še posebej v luči medsebojne povezanosti teh področij od srednjega veka naprej. Posamezni metodološki pristopi, še posebej pa sodelovanje z naravoslovnimi laboratoriji pri analizi vzorcev stenskih poslikav, študij tekstilnih vzorcev na teh poslikavah v povezavi s slogovno analizo in uporaba rezultatov pri raziskavah mobilnosti umetnostnih delavnic v poznem srednjem veku, ter raziskave gradbene dejavnosti na podlagi virov v dubrovniškem arhivu, s katerimi se razvija metodologijo za raziskave v beneških in istrskih arhivih, pomenijo relativno novost v okviru umetnostnozgodovinskih raziskav v Sloveniji in širšem raziskovalnem prostoru in so pomembni za nadaljnji razvoj znanosti v evropskem merilu. Pri arhitekturno zgodovinskih raziskavah pa želimo razvijati metodologijo tudi s pomočjo bienalnih znanstvenih simpozijih Arhitekturna zgodovina. Povezanost raziskav s pedagoško prakso pa nam omogoča stalen vpliv na razvoj kadrov in na usmerjanje mladih raziskovalcev na tista področja, ki pomenijo v okviru umetnostne zgodovine izrazite deziderate.
Pomen za razvoj Slovenije
Umetnostna dediščina, ki je osnovni predmet raziskav, je del slovenske nacionalne kulturne dediščine in je kot takšna pomembna za krepitev nacionalne identitete naše države. Razširitev na bližnja področja Srednje Evrope in jadranskega prostora pa omogoča na eni strani njeno objektivnejše vrednotenje, na drugi strani pa tudi usvojitev in poglobitev raziskovalnih metod v večji meri, kot bi bilo to mogoče ob omejevanju na Slovenijo. Rezultati raziskav programske skupine so neposredno uporabni pri varovanju kulturne dediščine (pri valorizaciji spomenikov, člani skupine smo neposredno aktivni kot člani strokovnih komisij ipd.) ter pri njeni promociji tako v turizmu kot tudi v okviru dejavnosti posameznih kulturnih ustanov, še posebej muzejev, galerij in arhivov, pri pripravi razstav ipd. Predstavljanje raziskovalnih dosežkov v mednarodnem prostoru (z objavami in na konferencah) služi tudi promociji kulturne dediščine. Neposredna povezava s pedagoškim delom omogoča velik vpliv na razvoj in izvajanje dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja ter stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki ga izvajamo za srednješolske učitelje umetnostne zgodovine in za konservatorje, velik vpliv pa ima na razvoj stroke tudi preko vzgoje novih kadrov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
