Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H310  Humanistične vede  Umetnostna zgodovina 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
Umetnostna zgodovina, arhitektura, slikarstvo, kiparstvo, grafika, ikonografija, urbanizem, center, periferija, srednji vek, zgodnji novi vek, novi vek, arhivske študije, slikarske tehnike, Slovenija, Benetke, Istra, Kranjska, Štajerska, razstavljanje, historiografija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.942,79
A''
370,66
A'
1.732,33
A1/2
2.463,82
CI10
114
CImax
23
h10
6
A1
16,24
A3
0,33
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  45  109  105  2,33 
Scopus  48  128  117  2,44 
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30670  dr. Ines Babnik  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2023  70 
2.  26535  dr. Gašper Cerkovnik  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2023  95 
3.  17839  dr. Martin Germ  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  446 
4.  04135  dr. Nataša Golob  Umetnostna zgodovina  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2023  552 
5.  01445  dr. Janez Hoefler  Umetnostna zgodovina  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2023  505 
6.  16424  dr. Metoda Kemperl  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2023  462 
7.  15861  dr. Matej Klemenčič  Umetnostna zgodovina  Vodja projekta  2019 - 2023  382 
8.  20328  dr. Anabelle Križnar  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2023  138 
9.  31850  dr. Martina Malešič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2023  94 
10.  34359  dr. Katra Meke  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  55 
11.  20921  dr. Renata Novak Klemenčič  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  120 
12.  37439  Valentina Pavlič  Humanistika  Mladi raziskovalec  2019  150 
13.  06447  dr. Samo Štefanac  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2023  319 
14.  50535  Sara Turk Marolt  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  11 
15.  53490  Miha Valant  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2019 - 2023 
16.  33097  dr. Asta Vrečko  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2023  134 
17.  18158  dr. Beti Žerovc  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2023  226 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.442 
2.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  30.924 
Povzetek
Raziskovalni program je namenjen temeljnim raziskavam zgodovine umetnosti v srednjem in novem veku na Slovenskem in v sosednjih regijah Srednje Evrope ter na Jadranu. Zaradi specifičnega geografskega položaja so se na ozemlju današnje Slovenije v srednjem in zgodnjem novem veku srečevali vplivi iz beneške republike, Balkanskega polotoka in dežel Svetega rimskega cesarstva, v zadnjih dveh stoletjih pa so se pogosto spreminjale politične razmere. Zato se je na tem področju oblikovalo nekaj manjših, a vseeno pomembnih regionalnih središč (npr. Koper, Ljubljana). V obdobju od 2019 do 2024 se bo zato raziskovalni program s pomočjo različnih metodoloških pristopov in na raznolikem gradivu iz vseh obdobij ukvarjal predvsem s problemom centra in periferije. Formiranje in vlogo regionalnih centrov bomo opazovali preko migracije umetnikov, umetnostnih del in umetnostnih vplivov, z njihovo recepcijo in percepcijo, ukvarjali se bomo z naročniško mrežo, umetnostnim trgom in umetnostnim sistemom, preučili bomo, kako sta na izbor v javnosti promoviranih del vplivali politika in stroka. Pri tem bomo uporabili vse klasične umetnostnozgodovinske metode (mdr. slogovno in ikonografsko analizo, študij arhivskih virov), nadaljevali pa tudi z uporabo metod, ki so se v preteklem obdobju izkazale za izjemno uspešne. Pri srednjem veku so to npr. kartiranje srednjeveških mestnih jeder (za določanje centra mesta in družin, ki so tem zasedale najbolj prominenten prostor), analiza širjenja grafičnih predlog (za identifikacijo poti širjenja vplivov in vlogo prejemnikov teh grafičnih predlog pri širjenju formalnih tipov v lokalnem okolju) in kemijska analiza materialov (za ugotavljanje delavniških povezav freskantov na osnovi prenašanja tehnološkega znanja). Pri zgodnjenovoveški umetnosti bomo nadaljevali z analizo zapuščinskih inventarjev (za identifikacijo najpomembnejših slojev naročnikov ter njihove povezave z umetnostnim trgom); pri umetnosti zadnjih dveh stoletij pa bomo analizirali razvoj in oblikovanje sodobnega umetnostnega sistema (npr. preko zgodovine razstavljanja umetnostni od srede 19. stoletja dalje). S historiografskimi raziskavami pa nameravamo pripraviti teoretsko osnovo za revidirano sliko o zgodovini umetnosti v Sloveniji. Raziskav se bomo lotevali izrazito interdisciplinarno (npr. z arheologi, zgodovinarji, arhitekti, informatiki, kemiki) in internacionalno (npr. z Italijo, Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo). Kot do sedaj bomo upoštevali aktualne trende v umetnostnozgodovinskih raziskavah in sodelovali v mednarodnih raziskavah primerljivih središč izven ozemlja današnje Slovenije. Za diskusijo in diseminacijo rezultatov ter za oblikovanje večjih, tudi neformalnih raziskovalnih skupin, bomo organizirali delavnice, konference in razstave ter izsledke predstavili v znanstvenih monografijah. Pričakujemo, da bomo s tem dolgoročno vplivali na razumevanje zgodovine umetnosti na ozemlju Slovenije in osveščali javnost o vrednosti in dragocenosti te dediščine.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je v vseh metodoloških vidikih primerljiv s sorodnimi umetnostnozgodovinskimi raziskavami v svetu, s tistimi, ki prispevajo h kulturni in idejni zgodovini Evrope in sveta kot tudi k razumevanju najnovejšega dogajanja v likovni umetnosti in ki se izvajajo na tujih univerzitetnih inštitutih in raziskovalnih organizacijah (npr. v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Hrvaški itd.). Pomen raziskovalnega programa je v tem, da razišče, predstavi in včleni relevantno gradivo s teritorialno določenega območja Slovenije in bližnjih regij Srednje Evrope in Jadrana v širši evropski kontekst stroke in razvija raziskovalne metodologije, ki izhajajo iz specifičnih zgodovinskih in kulturnih razmer tega prostora. Načrtovane raziskave bodo pomenile pomemben prispevek k razumevanju zgodovine umetnosti na Slovenskem, v srednji Evropi in v jadranskem prostoru, še posebej v luči medsebojne povezanosti teh področij od srednjega veka naprej. Posamezni metodološki pristopi, še posebej pa sodelovanje z naravoslovnimi laboratoriji pri analizi vzorcev stenskih poslikav poznega srednjega veka ter raziskave gradbene dejavnosti na podlagi virov v dubrovniškem arhivu, s katerimi se razvija metodologijo za raziskave v beneških in istrskih arhivih, pomenijo relativno novost v okviru umetnostnozgodovinskih raziskav v Sloveniji in širšem raziskovalnem prostoru in so pomembni za nadaljnji razvoj znanosti v evropskem merilu. Pri arhitekturnozgodovinskih raziskavah pa želimo razvijati metodologijo tudi s pomočjo bienalnih znanstvenih simpozijih Arhitekturna zgodovina. Povezanost raziskav s pedagoško prakso pa nam omogoča stalen vpliv na razvoj kadrov in na usmerjanje mladih raziskovalcev na tista področja, ki pomenijo v okviru umetnostne zgodovine izrazite deziderate.
Pomen za razvoj Slovenije
Umetnostna dediščina, ki je osnovni predmet raziskav, je del slovenske kulturne dediščine in je kot takšna pomembna za krepitev kulturne identitete naše države. Razširitev na bližnja področja Srednje Evrope in jadranskega prostora pa omogoča na eni strani njeno objektivnejše vrednotenje, na drugi strani pa tudi usvojitev in poglobitev raziskovalnih metod v večji meri, kot bi bilo to mogoče ob omejevanju na Slovenijo. Rezultati raziskav programske skupine so neposredno uporabni pri varovanju kulturne dediščine (pri valorizaciji spomenikov, člani skupine smo neposredno aktivni kot člani strokovnih komisij ipd.) ter pri njeni promociji tako v kulturnem turizmu kot tudi v okviru dejavnosti posameznih kulturnih ustanov, še posebej muzejev, galerij in arhivov, pri pripravi razstav ipd. Predstavljanje raziskovalnih dosežkov v mednarodnem prostoru (z objavami in na konferencah) služi tudi promociji kulturne dediščine. Neposredna povezava s pedagoškim delom omogoča velik vpliv na razvoj in izvajanje dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, preko stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki ga izvajamo za srednješolske učitelje umetnostne zgodovine in preko maturitetne komisije za splošno maturo za umetnostno zgodovino pa tudi na srednje šolsko izobraževanje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno