Projekti / Programi
Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
Umetnostna zgodovina, arhitektura, slikarstvo, kiparstvo, grafika, ikonografija, urbanizem, center, periferija, srednji vek, zgodnji novi vek, novi vek, arhivske študije, slikarske tehnike, Slovenija, Benetke, Istra, Kranjska, Štajerska, razstavljanje, historiografija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
17. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
49 |
140 |
133 |
2,71 |
| Scopus |
61 |
172 |
154 |
2,52 |
Raziskovalci (17)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program je namenjen temeljnim raziskavam zgodovine umetnosti v srednjem in novem veku na Slovenskem in v sosednjih regijah Srednje Evrope ter na Jadranu. Zaradi specifičnega geografskega položaja so se na ozemlju današnje Slovenije v srednjem in zgodnjem novem veku srečevali vplivi iz beneške republike, Balkanskega polotoka in dežel Svetega rimskega cesarstva, v zadnjih dveh stoletjih pa so se pogosto spreminjale politične razmere. Zato se je na tem področju oblikovalo nekaj manjših, a vseeno pomembnih regionalnih središč (npr. Koper, Ljubljana). V obdobju od 2019 do 2024 se bo zato raziskovalni program s pomočjo različnih metodoloških pristopov in na raznolikem gradivu iz vseh obdobij ukvarjal predvsem s problemom centra in periferije.
Formiranje in vlogo regionalnih centrov bomo opazovali preko migracije umetnikov, umetnostnih del in umetnostnih vplivov, z njihovo recepcijo in percepcijo, ukvarjali se bomo z naročniško mrežo, umetnostnim trgom in umetnostnim sistemom, preučili bomo, kako sta na izbor v javnosti promoviranih del vplivali politika in stroka. Pri tem bomo uporabili vse klasične umetnostnozgodovinske metode (mdr. slogovno in ikonografsko analizo, študij arhivskih virov), nadaljevali pa tudi z uporabo metod, ki so se v preteklem obdobju izkazale za izjemno uspešne. Pri srednjem veku so to npr. kartiranje srednjeveških mestnih jeder (za določanje centra mesta in družin, ki so tem zasedale najbolj prominenten prostor), analiza širjenja grafičnih predlog (za identifikacijo poti širjenja vplivov in vlogo prejemnikov teh grafičnih predlog pri širjenju formalnih tipov v lokalnem okolju) in kemijska analiza materialov (za ugotavljanje delavniških povezav freskantov na osnovi prenašanja tehnološkega znanja). Pri zgodnjenovoveški umetnosti bomo nadaljevali z analizo zapuščinskih inventarjev (za identifikacijo najpomembnejših slojev naročnikov ter njihove povezave z umetnostnim trgom); pri umetnosti zadnjih dveh stoletij pa bomo analizirali razvoj in oblikovanje sodobnega umetnostnega sistema (npr. preko zgodovine razstavljanja umetnostni od srede 19. stoletja dalje). S historiografskimi raziskavami pa nameravamo pripraviti teoretsko osnovo za revidirano sliko o zgodovini umetnosti v Sloveniji.
Raziskav se bomo lotevali izrazito interdisciplinarno (npr. z arheologi, zgodovinarji, arhitekti, informatiki, kemiki) in internacionalno (npr. z Italijo, Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo). Kot do sedaj bomo upoštevali aktualne trende v umetnostnozgodovinskih raziskavah in sodelovali v mednarodnih raziskavah primerljivih središč izven ozemlja današnje Slovenije. Za diskusijo in diseminacijo rezultatov ter za oblikovanje večjih, tudi neformalnih raziskovalnih skupin, bomo organizirali delavnice, konference in razstave ter izsledke predstavili v znanstvenih monografijah. Pričakujemo, da bomo s tem dolgoročno vplivali na razumevanje zgodovine umetnosti na ozemlju Slovenije in osveščali javnost o vrednosti in dragocenosti te dediščine.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je v vseh metodoloških vidikih primerljiv s sorodnimi umetnostnozgodovinskimi raziskavami v svetu, s tistimi, ki prispevajo h kulturni in idejni zgodovini Evrope in sveta kot tudi k razumevanju najnovejšega dogajanja v likovni umetnosti in ki se izvajajo na tujih univerzitetnih inštitutih in raziskovalnih organizacijah (npr. v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Hrvaški itd.). Pomen raziskovalnega programa je v tem, da razišče, predstavi in včleni relevantno gradivo s teritorialno določenega območja Slovenije in bližnjih regij Srednje Evrope in Jadrana v širši evropski kontekst stroke in razvija raziskovalne metodologije, ki izhajajo iz specifičnih zgodovinskih in kulturnih razmer tega prostora.
Načrtovane raziskave bodo pomenile pomemben prispevek k razumevanju zgodovine umetnosti na Slovenskem, v srednji Evropi in v jadranskem prostoru, še posebej v luči medsebojne povezanosti teh področij od srednjega veka naprej. Posamezni metodološki pristopi, še posebej pa sodelovanje z naravoslovnimi laboratoriji pri analizi vzorcev stenskih poslikav poznega srednjega veka ter raziskave gradbene dejavnosti na podlagi virov v dubrovniškem arhivu, s katerimi se razvija metodologijo za raziskave v beneških in istrskih arhivih, pomenijo relativno novost v okviru umetnostnozgodovinskih raziskav v Sloveniji in širšem raziskovalnem prostoru in so pomembni za nadaljnji razvoj znanosti v evropskem merilu. Pri arhitekturnozgodovinskih raziskavah pa želimo razvijati metodologijo tudi s pomočjo bienalnih znanstvenih simpozijih Arhitekturna zgodovina. Povezanost raziskav s pedagoško prakso pa nam omogoča stalen vpliv na razvoj kadrov in na usmerjanje mladih raziskovalcev na tista področja, ki pomenijo v okviru umetnostne zgodovine izrazite deziderate.
Pomen za razvoj Slovenije
Umetnostna dediščina, ki je osnovni predmet raziskav, je del slovenske kulturne dediščine in je kot takšna pomembna za krepitev kulturne identitete naše države. Razširitev na bližnja področja Srednje Evrope in jadranskega prostora pa omogoča na eni strani njeno objektivnejše vrednotenje, na drugi strani pa tudi usvojitev in poglobitev raziskovalnih metod v večji meri, kot bi bilo to mogoče ob omejevanju na Slovenijo.
Rezultati raziskav programske skupine so neposredno uporabni pri varovanju kulturne dediščine (pri valorizaciji spomenikov, člani skupine smo neposredno aktivni kot člani strokovnih komisij ipd.) ter pri njeni promociji tako v kulturnem turizmu kot tudi v okviru dejavnosti posameznih kulturnih ustanov, še posebej muzejev, galerij in arhivov, pri pripravi razstav ipd. Predstavljanje raziskovalnih dosežkov v mednarodnem prostoru (z objavami in na konferencah) služi tudi promociji kulturne dediščine. Neposredna povezava s pedagoškim delom omogoča velik vpliv na razvoj in izvajanje dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, preko stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki ga izvajamo za srednješolske učitelje umetnostne zgodovine in preko maturitetne komisije za splošno maturo za umetnostno zgodovino pa tudi na srednje šolsko izobraževanje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
