Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Novi tehnološki ukrepi za pridelavo sadja brez uporabe zaščitnih sredstev

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.04  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Naravovarstveno kmetijstvo 

Koda Veda Področje
B434  Biomedicinske vede  Agrokemija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
jabolka, breskve, češnje, jagode, 0 FFS, fizikalni posotpki, patulin
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  34840  Matjaž Beber  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2012 - 2013  25 
2.  21561  Sonja Čerpič    Tehnični sodelavec  2011 - 2012 
3.  17045  Boštjan Godec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  653 
4.  00927  dr. Janez Hribar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2011 - 2013  860 
5.  05663  dr. Darinka Koron  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  746 
6.  34206  Matjaž Lerš    Raziskovalec  2011 - 2013 
7.  13492  dr. Mario Lešnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  601 
8.  17305  Roman Mavec    Tehnični sodelavec  2011 - 2013  272 
9.  22514  dr. Karmen Pažek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  608 
10.  29472  dr. Ksenija Podgrajšek  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  22 
11.  19203  dr. Tomaž Požrl  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  220 
12.  19348  dr. Črtomir Rozman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  634 
13.  05767  dr. Marjan Simčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  437 
14.  08746  dr. Matej Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  440 
15.  29436  dr. Petra Terpinc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013  108 
16.  13520  dr. Stanislav Tojnko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  497 
17.  19081  dr. Tatjana Unuk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  289 
18.  22596  Stanislav Vajs  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  88 
19.  05733  dr. Rajko Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  749 
20.  15067  mag. Andrej Vogrin  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  122 
21.  13514  mag. Peter Zadravec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011  137 
22.  19640  dr. Emil Zlatić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  156 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0148  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor  Maribor  5129877000  781 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.221 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  67.303 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.974 
Povzetek
Zaradi nedavnih škandalov v povezavi s hrano je varnost hrane na splošno pa tudi sadja v ospredju in na dnevnem redu vlad, politikov, zdravstvenih delavcev in živilske industrije. Za mnoge potrošnike iz vseh predelov sveta je postala varnost živil eden najpomembnejših atributov hrane. Zaskrbljenost potrošnikov v prvi vrsti zaradi nedavnih škandalov povezanih s hrano vpliva na nakupovalne navade, na oblikovanje politike, mednarodno trgovino in način pridealve hrane. Ena od posledic omenjenih dejstev je povečano povpraševanje po organsko pridelani hrani, ki sicer še predstavlja majhen tržni delež, vendar je eden njahitreje rastočih segmentov hrane. Razlogi za povečano zanimanje za organsko pridelano hrano so predvsem povečana skrb za osebno zdravje in zaščito okolja. Velja vsesplošno prepričanje da je organsko pridelana hrana bolj zdrava in varnejša kot konvencionalno pridelana in da so potrošniki pripravljeni plačati več za organsko pridelano hrano. Čeprav velja organsko pridelana hrana za varnejšo, ker ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev, se s strani prehranskih strokovnjakov porajajo dvomi o varnosti predvsem zaradi sekundarnih metabolitov plesni. Mikotoksini so sekundarni produkti plesni in precej kontroverzni v povezavi organsko pridelano hrano. Ker sintetični, sicer zelo učinkoviti fungicidi niso dovoljeni v organski pridelavi je logična posledica da vsebuje organsko pridelana hrana več mikroorganizmov in je pod ustreznimi pogoji bolj dovzetna za kontaminacijo s plesnimi. Namen naše raziskave je gojiti odporno sorto jabolk ‘Topaz’ pri različnih agrotehničnih ukrepih in po obiranju plodove namakati v vroči vodi (52 °C) za zmnajšanje mirkobiloške okuženosti in posledično zmanjšanje nastanka mikotoksina patulin. Obdelava s toplo vodo je za plodove varna, čeprav se lahko nekoliko spremeni metabolizem plodov vsaj v kožici. Zaradi možnih sprememb v kožici bomo preučevali aromatične spojine, vsebnost askorbinske kisline in skupnih fenolov v plodovih obdelanih s toplo vodo in kontrolnih plodovih kulitvarja ‘Topaz’. Iste poskuse bomo opravili tudi na odporni ‘Vinogradniški breskvi’, na češnjah in jagodah. Kar zadeva varnost sadja, bomo na površini sadja določali skupno število mikroorganizmov, plesni ter mikotoksina patulin na zgoraj omenjenih sadnih vrstah pridelanih po različnih agrotehničnih ukrepih. Ta projekt je nadaljevanje prejšnjega projekta kjer smo preučevali ostanke fitofarmacevtskih ostankov glede na čas aplikacije v sadovnjaku in pogoje v skladišču. Rezultate te raziskave bomo predstavili sadjarjem in hladilničarjem. Pričakujemo, da bomo bolje razumeli vpliv agrotehnoloških ukrepov (brez škropljenja, rez, uporaba predatorjev, kompetitivne rastline, etc.) in obdelave pred skladiščenjem (vroča voda) na skladiščno sposobnost, kvaliteto in varnost jabolk, breskev, češenj in jagod.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati bodo strokovnemu in znanstvenemu krogu predstavljeni tudi v bodoče na znanstvenih / strokovnih srečanjih in ustreznih znanstvenih publikacijah. Opravljeno delo ponuja široke možnosti za nadaljnje raziskovanje in iskanje alternativnih ukrepov za pridelavo varne in kakovostne hrane. V okviru projekta je bila postavljena metoda za določanje vsebnosti patulina, metoda za določanje ostankov FFS ter metoda za analizo arome jabolk, hrušk in jagod. Pričakujemo nadaljnji interes sadjarjev, inšpekcijskih služb in svetovalne službe za sodelovanje v prihodnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati poskusov o vplivu različnih ukrepov v sadovnjaku na kakovost pridelka in pojav bolezni ponujajo rešitev k težnji potrošnikov po varni in kakovostni hrani. Omogočili bodo neposreden prenos znanja v agroživilsko industrijo, pomembno bodo doprinesli k samooskrbi z jagodami, češnjami, jabolkami in hruškami. Rezultati bodo izboljšali prehransko varnost sadja pridelanega v Sloveniji (brez prisotnosti ffs in mikotoksinov), podaljšali obstojnost ter izboljšali kakovost skladiščenih plodov. Temu bo sčasoma potrebno prilagoditi tudi tehnologijo pridelave ter opustiti škropljenje, kjer se je to izkazalo za nepotrebno.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno