Projekti / Programi
Novi tehnološki ukrepi za pridelavo sadja brez uporabe zaščitnih sredstev
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.03.04 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Naravovarstveno kmetijstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
B434 |
Biomedicinske vede |
Agrokemija |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
jabolka, breskve, češnje, jagode, 0 FFS, fizikalni posotpki, patulin
Raziskovalci (22)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
34840 |
Matjaž Beber |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2012 - 2013 |
25 |
2. |
21561 |
Sonja Čerpič |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2012 |
0 |
3. |
17045 |
Boštjan Godec |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
622 |
4. |
00927 |
dr. Janez Hribar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2011 - 2013 |
857 |
5. |
05663 |
dr. Darinka Koron |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
736 |
6. |
34206 |
Matjaž Lerš |
|
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
0 |
7. |
13492 |
dr. Mario Lešnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
563 |
8. |
17305 |
Roman Mavec |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2013 |
267 |
9. |
22514 |
dr. Karmen Pažek |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
581 |
10. |
29472 |
dr. Ksenija Podgrajšek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2013 |
23 |
11. |
19203 |
dr. Tomaž Požrl |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
209 |
12. |
19348 |
dr. Črtomir Rozman |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
610 |
13. |
05767 |
dr. Marjan Simčič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
436 |
14. |
08746 |
dr. Matej Stopar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
428 |
15. |
29436 |
dr. Petra Terpinc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2013 |
99 |
16. |
13520 |
dr. Stanislav Tojnko |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
481 |
17. |
19081 |
dr. Tatjana Unuk |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
269 |
18. |
22596 |
Stanislav Vajs |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
88 |
19. |
05733 |
dr. Rajko Vidrih |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
729 |
20. |
15067 |
mag. Andrej Vogrin |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
113 |
21. |
13514 |
mag. Peter Zadravec |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 |
135 |
22. |
19640 |
dr. Emil Zlatić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
152 |
Organizacije (4)
Povzetek
Zaradi nedavnih škandalov v povezavi s hrano je varnost hrane na splošno pa tudi sadja v ospredju in na dnevnem redu vlad, politikov, zdravstvenih delavcev in živilske industrije. Za mnoge potrošnike iz vseh predelov sveta je postala varnost živil eden najpomembnejših atributov hrane. Zaskrbljenost potrošnikov v prvi vrsti zaradi nedavnih škandalov povezanih s hrano vpliva na nakupovalne navade, na oblikovanje politike, mednarodno trgovino in način pridealve hrane. Ena od posledic omenjenih dejstev je povečano povpraševanje po organsko pridelani hrani, ki sicer še predstavlja majhen tržni delež, vendar je eden njahitreje rastočih segmentov hrane. Razlogi za povečano zanimanje za organsko pridelano hrano so predvsem povečana skrb za osebno zdravje in zaščito okolja. Velja vsesplošno prepričanje da je organsko pridelana hrana bolj zdrava in varnejša kot konvencionalno pridelana in da so potrošniki pripravljeni plačati več za organsko pridelano hrano. Čeprav velja organsko pridelana hrana za varnejšo, ker ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev, se s strani prehranskih strokovnjakov porajajo dvomi o varnosti predvsem zaradi sekundarnih metabolitov plesni. Mikotoksini so sekundarni produkti plesni in precej kontroverzni v povezavi organsko pridelano hrano. Ker sintetični, sicer zelo učinkoviti fungicidi niso dovoljeni v organski pridelavi je logična posledica da vsebuje organsko pridelana hrana več mikroorganizmov in je pod ustreznimi pogoji bolj dovzetna za kontaminacijo s plesnimi.
Namen naše raziskave je gojiti odporno sorto jabolk ‘Topaz’ pri različnih agrotehničnih ukrepih in po obiranju plodove namakati v vroči vodi (52 °C) za zmnajšanje mirkobiloške okuženosti in posledično zmanjšanje nastanka mikotoksina patulin. Obdelava s toplo vodo je za plodove varna, čeprav se lahko nekoliko spremeni metabolizem plodov vsaj v kožici. Zaradi možnih sprememb v kožici bomo preučevali aromatične spojine, vsebnost askorbinske kisline in skupnih fenolov v plodovih obdelanih s toplo vodo in kontrolnih plodovih kulitvarja ‘Topaz’. Iste poskuse bomo opravili tudi na odporni ‘Vinogradniški breskvi’, na češnjah in jagodah. Kar zadeva varnost sadja, bomo na površini sadja določali skupno število mikroorganizmov, plesni ter mikotoksina patulin na zgoraj omenjenih sadnih vrstah pridelanih po različnih agrotehničnih ukrepih.
Ta projekt je nadaljevanje prejšnjega projekta kjer smo preučevali ostanke fitofarmacevtskih ostankov glede na čas aplikacije v sadovnjaku in pogoje v skladišču. Rezultate te raziskave bomo predstavili sadjarjem in hladilničarjem. Pričakujemo, da bomo bolje razumeli vpliv agrotehnoloških ukrepov (brez škropljenja, rez, uporaba predatorjev, kompetitivne rastline, etc.) in obdelave pred skladiščenjem (vroča voda) na skladiščno sposobnost, kvaliteto in varnost jabolk, breskev, češenj in jagod.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati bodo strokovnemu in znanstvenemu krogu predstavljeni tudi v bodoče na znanstvenih / strokovnih srečanjih in ustreznih znanstvenih publikacijah. Opravljeno delo ponuja široke možnosti za nadaljnje raziskovanje in iskanje alternativnih ukrepov za pridelavo varne in kakovostne hrane. V okviru projekta je bila postavljena metoda za določanje vsebnosti patulina, metoda za določanje ostankov FFS ter metoda za analizo arome jabolk, hrušk in jagod. Pričakujemo nadaljnji interes sadjarjev, inšpekcijskih služb in svetovalne službe za sodelovanje v prihodnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati poskusov o vplivu različnih ukrepov v sadovnjaku na kakovost pridelka in pojav bolezni ponujajo rešitev k težnji potrošnikov po varni in kakovostni hrani. Omogočili bodo neposreden prenos znanja v agroživilsko industrijo, pomembno bodo doprinesli k samooskrbi z jagodami, češnjami, jabolkami in hruškami. Rezultati bodo izboljšali prehransko varnost sadja pridelanega v Sloveniji (brez prisotnosti ffs in mikotoksinov), podaljšali obstojnost ter izboljšali kakovost skladiščenih plodov. Temu bo sčasoma potrebno prilagoditi tudi tehnologijo pridelave ter opustiti škropljenje, kjer se je to izkazalo za nepotrebno.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si