Projekti / Programi
01. januar 2015
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Agroekosistemi, kmetijska praksa, atmosfera, klima, tla, rastline, voda, okoljski stresorji
Raziskovalci (27)
Organizacije (1)
Povzetek
Hitra rast števila svetovnega prebivalstva in posledično večje potrebe po hrani povečujejo pritisk na naravne vire in še posebej na ekosisteme. Delež prehranske samooskrbe v Sloveniji se konstantno zmanjšuje zaradi posebnosti naše pokrajine, ekonomike proizvodnje in socialnih dejavnikov. Programska skupina bo nadaljevala s svojimi širokimi in multidisciplinarnimi raziskavami dinamike, delovanja, raznolikosti, rabe in upravljanja različnih agroekosistemov. Raziskave bodo osredotočene na okoljske vplive ter vplive človekovega delovanja na posamezne komponente agroekosistemov (rastline/vegetacija, tla in talni mikroorganizmi, tla in vodna vsebina tal, podnebje in atmosfera) ter procese, ki vplivajo na odziv teh komponent (kroženje hranil, vodni krog, ogljikov krog, izmenjava energije, raba tal, biotska raznolikost ter medsebojne interakcije).
Pomemben dejavnik agroekosistemov je trajnostno kmetijstvo, katerega osnova so primerna kmetijska zemljišča in zaloge vode, oboje pa je močno odvisno od konkurenčnih zahtev drugih sektorjev in naravnih dejavnikov kot je podnebje. Prednostni področji naših raziskav bosta prilagajanje rabe tal ter učinkovita raba vode. Prizadevali si bomo za izboljšanje učinkovitosti trajnostnih kmetijskih praks: za dosego večje rodnosti zgornje plasti tal z ohranitveno (konzervacijsko) obdelavo tal ali s povečanim vnosom organske snovi rastlinskih ostankov. Sprembe podnebja ter sestave atmosphere so glavni dejavniki, ki lahko v prihodnosti močno vplivajo na delovanje ekosistemov in njihove funkcije, prav tako na proizvodnjo in upravljanje v kmetijstvu ter degradacijo tal. Raziskave bodo osredotočene na razumevanje, spremljanje in napovedovanje podnebnih sprememb ter njihove vplive na agroekosisteme v Sloveniji, kar bo osnova priporočil za vzpostavitev ustreznih učinkovitih strategij za prilagajanje. Procesi degradacije tal povečujejo pritisk na degradirana in kontaminirana zemljišča, kot na primer v Sloveniji na zemljišča v okolici opuščenih rudnikov ali na urbana hortikulturna območja, ki izpolnjujejo različne funkcije, vključno s pridelavo hrane ter gradnjo bivališč. Učinkoviti in trajnostni načini rehabilitacije tal ter remediacijske tehnologije bodo testirani glede na kmetijsko rabo zemljišč. Odziv rastlin, ki so primarni proizvajalci, je eden od pokazateljev agroekosistemske produktivnosti. Vpliv okoljskih abiotskih in biotskih dejavnikov se odraža v rasti in strukturi rastlin ter njihovi uporabnosti za prehrano ljudi in živali. Preučevali bomo fiziološke in biokemične procese v rastlinah, izpostavljene abiotskim stresorjem, različnim pridelovalnim procesom kot na primer namakanju ter nekaterim postopkom za izboljšanje tal (ohranitvena obdelava, remediacija), prav tako pa bomo ugotavljali vplive spremenjenega podnebja na rastline.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati predlaganega programa bodo prispevali k novemu znanju na sledečih področjih:
· Raziskovalni team je že ustvaril aktivne povezave s kmeti in kmetijsko svetovalno službo na področju lastnosti tal in gnojenja. Nova znanja in tehnologije bomo prenašali v okviru delavnic, okroglih miz in strokovnih ter znanstvenih konferenc.
· S področja povezanosti agroekosistemov ter podnebnih sprememb načrtujemo (i) pripravo podnebnih scenarijev za Slovenijo, (ii) analizo učinkov bodočega podnebja na rastlinsko pridelavo ter (iii) oceno prilagoditev na določene vplive podnebnih sprememb, ki so v nekaterih regijah neizogibni.
· Prispevali bomo k boljšemu razumevanju delovanja, sestave rastlin v agroekosistemih, pri čemer bomo uporabili konvencionalne, pa tudi nove metodološke raziskovalne pristope. Okrepili bomo poznavanje fiziološkega odziva rastlin na abiotske stresne dejavnike, poznavanje funkcionalne vloge rastlin v agroekosistemih, strukture vegetacije in njene raznolikosti. Prispevali bomo znanja, pomebna za ohranjanje le-te, ter znanja, pomembna za rabo rastlin.
· Pridobili bomo nova znanja o delovanju marginalnih agroekosistemov v Sloveniji (npr. kraški ekosistemi), posebej znanja o tokovih ogljika in vode, njihovi odvisnosti od naravnih danosti (rastlinstvo, tla, geološka podlaga, klima) in njihovi povezanosti s procesi kot so asimilacija, dihanje, evapotranspiracija, prevajanje vode po rastlinah, dekompozicija.
· Nova znanja o hidravličnih lastnostih tal (vključno z degradiranimi in rekultiviranimi tlemi) in substratov za bolj učinkovito optimizacijo rastlinske pridelave
· Bolj poznani medsebojni vplivi hidravličnih lastnosti tal in biofizikalnih parametrov rastlin za prilagojeno rabo tal.
· Opredeljene glavne značilnosti pomembnih biofizikalnih in socio ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na upravljanje potreb po vodi.
· Opredeljene glavne lastnosti natančnih namakalnih sistemov, ki izboljšajo učikovitost rabe vode.
· Ocena vpliva ekstremnih vremenskih pojavov na pogoje za rastlinsko pridelavo ter nekaterih načinov obdelave tal na kakovost in količino vodnih virov.
· Glavne ovire za prevzem alternativnih metod remediacije tal so cena, pomanjkanje zaupanja in pomanjkanje znanja in razumevanja. Z demonstracijskimi raziskovalnimi vrtički ter kakovostjo in varnostjo pridelane zelenjave in poljščin bomo zvišali zaupanje v novo tehnologijo pranja tal s kelatnimi ligandi.
Pomen za razvoj Slovenije
· Raziskovalno projektno delo bo dalo rezulate, ki jih bomo predstavili na mednarodnih znanstvenih konferencah in bodo pomenili promocijo Slovenije in Univerze v Ljubljani kot javne raziskovalne organizacije.
· Raziskovalni team je že ustvaril aktivne povezave s kmeti in kmetijsko svetovalno službo na področju lastnosti tal in gnojenja. Nova znanja in tehnologije bomo prenašali v okviru delavnic, okroglih miz in strokovnih ter znanstvenih konferenc.
· Biodiverziteta, tla in voda so med prioritetnimi temami v Programu razvoja podeželja 2014-2020. Okoljski cilji, kot jih priporoča Skupna kmetijska politika, so sledeči:
1.) ohranjeni, izboljšani in obnovljeni kmetijski ekosistemi so sposobni uravnavati občutljivo ravnovesje med povečano intenzivnostjo konkurenčnega kmetijstva in okoljskimi funkcijami kmetijstva.
2.) ohranjanje pridelovalnega potenciala tal kot naravnega vira za kmetijsko pridelavo je odločilnega pomena za obstoj človeštva.
3.) dobro količinsko in kakovostno stanje voda. Različne gospodarske aktivnosti v kmetijskih območjih, vključno s kmetijstvom in mestno infrastrukturo, so vir onesnaženja voda. Voda je bistvena za kmetijstvo in dostopnost vode odločilna za kmetijstvo. Razvoj namakalnih sistemov in promocija trajnostne ter učinkovite rabe vode bo v prihodnje, zaradi podnebnih sprememb in ponavljajočih se dolgih obdobij suš, odločilna.
· Slovenija je v procesu priprave, razvoja in izvajanja nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Ocena ranljivosti agroekosistemov in kmetijstva je bistvena za oblikovanje učinkovitih ukrepov, ki bodo pripomogli k prilagajanju na klimatske spremembe na nacionalni ravni. Rezultati raziskave bodo omogočili deležnikom pravočasen in stroškovno učinkovit odziv pri dolgoročnih odločitvah v kmetijski politiki..
· Smernica »Roadmap to a Resource Efficient Europe (COM(2011) 571)« določa onesnaženje kot resni problem pri ohranjanju zemljišč in tal. Dosegljive in učinkovite tehnologije remediacije / revitalizacije tal in reklamacije prej onesnaženih zemljišč so lahko pomembno orodje za revitalizacijo degradiranih (npr. urbanih) območij. Hkrati pa regeneracija fizičnega okolja povečuje socialno kohezijo prebivalstva.
· Člani programske skupine smo hkrati predavatelji agronomskih, okoljskih in drugih povezanih predmetov. Rezultate in nova vedenja pridobljena s programskimi raziskavami bomo lahkom vključili neposredno v študijski proces. Mladi raziskovalci in drugi doktorandi bodo sodelovali pri raziskavah, študentje pa pridobili možnost izvedne diplomskih in magistrskih del.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
