Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Agroekosistemi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Agroekosistemi, kmetijska praksa, atmosfera, klima, tla, rastline, voda, okoljski stresorji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (27)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  04715  dr. Dea Baričevič  Biotehnika  Raziskovalec  2015 - 2019  264 
2.  08784  dr. Tomaž Bartol  Informacijska znanost in bibliotekarstvo  Raziskovalec  2015 - 2019  276 
3.  02085  dr. Franc Batič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015  814 
4.  50531  Miha Curk  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  39 
5.  11062  dr. Zalika Črepinšek  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2019  245 
6.  24416  dr. Klemen Eler  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  281 
7.  28495  dr. Matjaž Glavan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  258 
8.  39098  dr. Simon Gluhar  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  28 
9.  16073  dr. Helena Grčman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  411 
10.  35364  dr. Erika Jež  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  25 
11.  09593  dr. Lučka Kajfež-Bogataj  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2019  2.629 
12.  10689  dr. Damijana Kastelec  Matematika  Raziskovalec  2015 - 2019  224 
13.  34338  dr. Anela Kaurin  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2016  36 
14.  08259  dr. Domen Leštan  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2015 - 2019  389 
15.  21581  dr. Irena Maček  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  129 
16.  13073  dr. Rok Mihelič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  439 
17.  53692  Juan Francisco Morales Arteaga  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2019 
18.  51866  Urša Pečan  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  29 
19.  10024  dr. Marina Pintar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  810 
20.  51856  Sara Pintarič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  11 
21.  31969  dr. Gregor Plestenjak  Varstvo okolja  Raziskovalec začetnik  2019  40 
22.  14056  dr. Marjetka Suhadolc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  233 
23.  16075  dr. Helena Šircelj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2019  183 
24.  19261  Irena Tič    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  238 
25.  14011  dr. Dominik Vodnik  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  395 
26.  34325  dr. Andrej Vončina  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015  134 
27.  19259  dr. Vesna Zupanc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  335 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.298 
Povzetek
Hitra rast števila svetovnega prebivalstva in posledično večje potrebe po hrani povečujejo pritisk na naravne vire in še posebej na ekosisteme. Delež prehranske samooskrbe v Sloveniji se konstantno zmanjšuje zaradi posebnosti naše pokrajine, ekonomike proizvodnje in socialnih dejavnikov. Programska skupina bo nadaljevala s svojimi širokimi in multidisciplinarnimi raziskavami dinamike, delovanja, raznolikosti, rabe in upravljanja različnih agroekosistemov. Raziskave bodo osredotočene na okoljske vplive ter vplive človekovega delovanja na posamezne komponente agroekosistemov (rastline/vegetacija, tla in talni mikroorganizmi, tla in vodna vsebina tal, podnebje in atmosfera) ter procese, ki vplivajo na odziv teh komponent (kroženje hranil, vodni krog, ogljikov krog, izmenjava energije, raba tal, biotska raznolikost ter medsebojne interakcije).   Pomemben dejavnik agroekosistemov je trajnostno kmetijstvo, katerega osnova so primerna kmetijska zemljišča in zaloge vode, oboje pa je močno odvisno od konkurenčnih zahtev drugih sektorjev in naravnih dejavnikov kot je podnebje. Prednostni področji naših raziskav bosta prilagajanje rabe tal ter učinkovita raba vode. Prizadevali si bomo za izboljšanje učinkovitosti trajnostnih kmetijskih praks: za dosego večje rodnosti zgornje plasti tal z ohranitveno (konzervacijsko) obdelavo tal ali s povečanim vnosom organske snovi rastlinskih ostankov. Sprembe podnebja ter sestave atmosphere so glavni dejavniki, ki lahko v prihodnosti močno vplivajo na delovanje ekosistemov in njihove funkcije, prav tako na proizvodnjo in upravljanje v kmetijstvu ter degradacijo tal. Raziskave bodo osredotočene na razumevanje, spremljanje in napovedovanje podnebnih sprememb ter njihove vplive na agroekosisteme v Sloveniji, kar bo osnova priporočil za vzpostavitev ustreznih učinkovitih strategij za prilagajanje. Procesi degradacije tal povečujejo pritisk na degradirana in kontaminirana zemljišča, kot na primer v Sloveniji na zemljišča v okolici opuščenih rudnikov ali na urbana hortikulturna območja, ki izpolnjujejo različne funkcije, vključno s pridelavo hrane ter gradnjo bivališč. Učinkoviti in trajnostni načini rehabilitacije tal ter remediacijske tehnologije bodo testirani glede na kmetijsko rabo zemljišč. Odziv rastlin, ki so primarni proizvajalci, je eden od pokazateljev agroekosistemske produktivnosti. Vpliv okoljskih abiotskih in biotskih dejavnikov se odraža v rasti in strukturi rastlin ter njihovi uporabnosti za prehrano ljudi in živali. Preučevali bomo fiziološke in biokemične procese v rastlinah, izpostavljene abiotskim stresorjem, različnim pridelovalnim procesom kot na primer namakanju ter nekaterim postopkom za izboljšanje tal (ohranitvena obdelava, remediacija), prav tako pa bomo ugotavljali vplive spremenjenega podnebja na rastline.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati predlaganega programa bodo prispevali k novemu znanju na sledečih področjih:   · Raziskovalni team je že ustvaril aktivne povezave s kmeti in kmetijsko svetovalno službo na področju lastnosti tal in gnojenja. Nova znanja in tehnologije bomo prenašali v okviru delavnic, okroglih miz in strokovnih ter znanstvenih konferenc. · S področja povezanosti agroekosistemov ter podnebnih sprememb načrtujemo (i) pripravo podnebnih scenarijev za Slovenijo, (ii) analizo učinkov bodočega podnebja na rastlinsko pridelavo ter (iii) oceno prilagoditev na določene vplive podnebnih sprememb, ki so v nekaterih regijah neizogibni. · Prispevali bomo k boljšemu razumevanju delovanja, sestave rastlin v agroekosistemih, pri čemer bomo uporabili konvencionalne, pa tudi nove metodološke raziskovalne pristope. Okrepili bomo poznavanje fiziološkega odziva rastlin na abiotske stresne dejavnike, poznavanje funkcionalne vloge rastlin v agroekosistemih, strukture vegetacije in njene raznolikosti. Prispevali bomo znanja, pomebna za ohranjanje le-te, ter znanja, pomembna za rabo rastlin. · Pridobili bomo nova znanja o delovanju marginalnih agroekosistemov v Sloveniji (npr. kraški ekosistemi), posebej znanja o tokovih ogljika in vode, njihovi odvisnosti od naravnih danosti (rastlinstvo, tla, geološka podlaga, klima) in njihovi povezanosti s procesi kot so asimilacija, dihanje, evapotranspiracija, prevajanje vode po rastlinah, dekompozicija. · Nova znanja o hidravličnih lastnostih tal (vključno z degradiranimi in rekultiviranimi tlemi) in substratov za bolj učinkovito optimizacijo rastlinske pridelave · Bolj poznani medsebojni vplivi hidravličnih lastnosti tal in biofizikalnih parametrov rastlin za prilagojeno rabo tal. · Opredeljene glavne značilnosti pomembnih biofizikalnih in socio ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na upravljanje potreb po vodi.   · Opredeljene glavne lastnosti natančnih namakalnih sistemov, ki izboljšajo učikovitost rabe vode. · Ocena vpliva ekstremnih vremenskih pojavov na pogoje za rastlinsko pridelavo ter nekaterih načinov obdelave tal na kakovost in količino vodnih virov. · Glavne ovire za prevzem alternativnih metod remediacije tal so cena, pomanjkanje zaupanja in pomanjkanje znanja in razumevanja. Z demonstracijskimi raziskovalnimi vrtički ter kakovostjo in varnostjo pridelane zelenjave in poljščin bomo zvišali zaupanje v novo tehnologijo pranja tal s kelatnimi ligandi.
Pomen za razvoj Slovenije
· Raziskovalno projektno delo bo dalo rezulate, ki jih bomo predstavili na mednarodnih znanstvenih konferencah in bodo pomenili promocijo Slovenije in Univerze v Ljubljani kot javne raziskovalne organizacije. · Raziskovalni team je že ustvaril aktivne povezave s kmeti in kmetijsko svetovalno službo na področju lastnosti tal in gnojenja. Nova znanja in tehnologije bomo prenašali v okviru delavnic, okroglih miz in strokovnih ter znanstvenih konferenc. · Biodiverziteta, tla in voda so med prioritetnimi temami v Programu razvoja podeželja 2014-2020. Okoljski cilji, kot jih priporoča Skupna kmetijska politika, so sledeči: 1.) ohranjeni, izboljšani in obnovljeni kmetijski ekosistemi so sposobni uravnavati občutljivo ravnovesje med povečano intenzivnostjo konkurenčnega kmetijstva in okoljskimi funkcijami kmetijstva. 2.) ohranjanje pridelovalnega potenciala tal kot naravnega vira za kmetijsko pridelavo je odločilnega pomena za obstoj človeštva. 3.) dobro količinsko in kakovostno stanje voda. Različne gospodarske aktivnosti v kmetijskih območjih, vključno s kmetijstvom in mestno infrastrukturo, so vir onesnaženja voda. Voda je bistvena za kmetijstvo in dostopnost vode odločilna za kmetijstvo. Razvoj namakalnih sistemov in promocija trajnostne ter učinkovite rabe vode bo v prihodnje, zaradi podnebnih sprememb in ponavljajočih se dolgih obdobij suš, odločilna. · Slovenija je v procesu priprave, razvoja in izvajanja nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Ocena ranljivosti agroekosistemov in kmetijstva je bistvena za oblikovanje učinkovitih ukrepov, ki bodo pripomogli k prilagajanju na klimatske spremembe na nacionalni ravni. Rezultati raziskave bodo omogočili deležnikom pravočasen in stroškovno učinkovit odziv pri dolgoročnih odločitvah v kmetijski politiki.. · Smernica »Roadmap to a Resource Efficient Europe (COM(2011) 571)« določa onesnaženje kot resni problem pri ohranjanju zemljišč in tal. Dosegljive in učinkovite tehnologije remediacije / revitalizacije tal in reklamacije prej onesnaženih zemljišč so lahko pomembno orodje za revitalizacijo degradiranih (npr. urbanih) območij. Hkrati pa regeneracija fizičnega okolja povečuje socialno kohezijo prebivalstva. · Člani programske skupine smo hkrati predavatelji agronomskih, okoljskih in drugih povezanih predmetov. Rezultate in nova vedenja pridobljena s programskimi raziskavami bomo lahkom vključili neposredno v študijski proces. Mladi raziskovalci in drugi doktorandi bodo sodelovali pri raziskavah, študentje pa pridobili možnost izvedne diplomskih in magistrskih del.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno