Projekti / Programi
Sistemi za podporo odločanju v digitalnem poslovanju
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| 2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
organizacijski sistemi, upravljanje, povratna informacija, procesi odločanja, sistemi za podporo odločanju, metode sistemske simulacije, sistemska dinamika, informacijski sistemi, trajnostni razvoj, digitalna preobrazba, digitalizacija, informacijska tehnologija, poslovni modeli, inoviranje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
302 |
3.547 |
3.231 |
10,7 |
| Scopus |
402 |
5.491 |
4.918 |
12,23 |
Raziskovalci (17)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
54752 |
Blaž Gašperlin |
Upravne in organizacijske vede |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2023 |
17 |
| 2. |
12476 |
dr. Tomaž Kern |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
504 |
| 3. |
22598 |
dr. Mirjana Kljajić Borštnar |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
389 |
| 4. |
23452 |
dr. Davorin Kofjač |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
351 |
| 5. |
07112 |
dr. Robert Leskovar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
692 |
| 6. |
29804 |
dr. Damjan Maletič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
214 |
| 7. |
29803 |
dr. Matjaž Maletič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
334 |
| 8. |
34167 |
dr. Maja Meško |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
584 |
| 9. |
16437 |
dr. Andreja Pucihar |
Upravne in organizacijske vede |
Vodja |
2019 - 2024 |
430 |
| 10. |
23262 |
dr. Uroš Rajkovič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
485 |
| 11. |
01074 |
dr. Vladislav Rajkovič |
Računalništvo in informatika |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2024 |
2.207 |
| 12. |
05488 |
dr. France Sevšek |
Medicina |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2024 |
221 |
| 13. |
28219 |
dr. Andrej Starc |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
201 |
| 14. |
15694 |
dr. Andrej Škraba |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
411 |
| 15. |
22299 |
dr. Polona Šprajc |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
449 |
| 16. |
50633 |
dr. Doroteja Vidmar |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
39 |
| 17. |
29915 |
dr. Anja Žnidaršič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
288 |
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program »Sistemi za podporo odločanju v digitalnem poslovanju« je usmerjen v celovito obravnavo upravljanja kompleksnih organizacijskih sistemov, najsi bodo to proizvodni, storitveni, družbeni, ekološki ali virtualni. Organizacijski sistem je združba ljudi, ki sodelujejo z namenom doseganja skupnih ciljev. Upravljamo ga s povratno, sprotno in vnaprejšnjo informacijo, ki jo zagotavljamo s sistemi za podporo odločanju in drugimi informacijskimi sistemi (IS). Organizacije se soočajo z izzivi digitalne preobrazbe, ki jo narekujejo sodobne IKT in hitre spremembe v okolju. Digitalna preobrazba narekuje celovito preoblikovanje poslovanja, poslovnih procesov, kompetenc in poslovnih modelov organizacije in večjih sistemov. To se odraža tudi v digitalizaciji managementa odločitvenih procesov s posebnim poudarkom na uporabi sodobnih metod umetne inteligence. Izhajamo iz teze, da je organizacija za zagotavljanje učinkovitosti, konkurenčnosti, inovativnosti, trajnostne naravnanosti in družbene odgovornosti, zmožna uporabljati sodobne digitalne tehnologije in kakovostne podatke, ki jih zbira v svojih IS, iz okolja, družbenih omrežij in javno dostopnih podatkovnih virov (npr. odrti podatki). V okolju je zaznati, da imajo številne organizacije, še posebej mala in srednje velika podjetja velike težave pri sledenju novim tehnologijam, uporabi podatkov za odločanje in vključevanju v digitalno gospodarstvo. Te izzive naslavlja nadaljevanje raziskovalnega programa. Izhodišče programa temelji na predpostavki, da je s pomočjo sistemskih in simulacijskih metodologij, ki podpirajo vzročnoposledično analizo, so transparentne in uporabniku prijazne, možno izboljšati odločanje in s tem upravljanje kompleksnih sistemov. Raziskovalni program gradi na preteklih raziskovalnih rezultatih ob upoštevanju novih kontekstov, ki jih prinaša digitalizacija in nove IKT. Program se osredotoča na razvoj metodologij, orodij in modelov celovitega reševanja kompleksnih organizacijskih problemov. Pri tem uporabljamo kontekstno primerne metodologije s poudarkom na sistemskem pristopu: mehka sistemska metodologija, sistemska dinamika, simulacijske metode, metode umetne inteligence, večkriterijske odločitvene metode, metode strojnega učenja, metode managementa procesov, inovacijska ogrodja, celovito upravljanje kakovosti, programski inženiring in trajnostni razvoj.
Pomen za razvoj znanosti
Delo v okviru raziskovalnega programa je bilo v preteklosti usmerjeno v povezavo klasičnih simulacijskih modelov na osnovi diferenčnih enačb s kvalitativnimi metodami ekspertnih sistemov za validacijo scenarijev poslovne politike usmerjene k uporabi tehnologij elektronskega poslovanja. Dosedanji rezultati so že potrdili znanstveni prispevek na področju podpore učenja organizacije (na nivoju posameznika in skupine) z vpeljavo stalne povratne informacije modela, ki je bodisi simulacijski, napovedni, večkriterijski itd. Uporaba kombinacije različnih metod za podporo odločanju skozi celovit pristop se je pokazala kot ustrezna in učinkovita tudi v poslovnem okolju.
Hiter razvoj digitalnih tehnologij in nenehne spremembe poslovnega okolja vplivajo na organizacije in njihove širše ekosisteme, ki niso le vse bolj globalni temveč se tudi vse bolj selijo v virtualni prostor. Spremenjene dinamične razmere zahtevajo od organizacij hitro odzivanje in inovativne pristope za oblikovanje in ohranjanje konkurenčnosti. Kaže se potreba po celoviti – digitalni preobrazbi poslovanja organizacij, ki omogoča ustvarjanje nove vrednosti, spremenjene odnose s strankami in inovativne poslovne modele. Pri tem pa se večina organizacij srečuje s problemi zagotavljanja podatkov za odločanje in uporabo tehnologij za uspešno in učinkovito ter trajnostno naravnano poslovanje.
V novem kontekstu digitalne preobrazbe bomo raziskovanje usmerili v vse vidike poslovanja, ki so povezani s podporo odločanju in uporabi sodobnih digitalnih tehnologij. Ti vidiki so: zajem podatkov, uporaba ustreznih tehnologij za zajem, shranjevanje, upravljanje in organiziranje podatkov v celotnem ekosistemu organizacije (povezane organizacije, stranke, uporabniki, javna uprava), odkrivanje znanja v podatkih in vizualizacija, razvoj ustreznih kontekstnih metodologij za reševanje problemov odločanja in upravljanja, podpora učenju organizacije in s tem sposobnosti prilagajanja na nenehne spremembe v okolju (poslovni modeli, odnosi s strankami).
Pri tem bomo preskusili uporabnost nekaterih novih tehnologij, ki tudi na področju podpore odločanja obetajo nove priložnosti, te so predvsem: masovni podatki in podatkovna jezera, metode strojnega učenja, metode veriženja blokov in digitalnih dvojčkov. Posebej se bomo posvetili podpori človeku v razumevanju kompleksnih procesov, tudi z vizualizacijami in »kaj-če« analizo visoko zmogljivih modelov strojnega učenja (naključni gozdovi, metoda podpornih vektorjev, nevronske mreže). Na ta način bomo naslovili problem prenosa zmotnih prepričanj v napovedne modele in zmožnosti zaznave sprememb v okolju ter ustrezne korekcije napovednih in miselnih modelov v organizaciji.
Na področju optimizacij proizvodnih in storitvenih procesov ter upravljanja večprojektnih okolij obstajajo podobne dileme. Posamezne metode in algoritmi so v znanstveni literaturi dobro znane, kljub temu pa je velik razkorak z implementacijo v praksi, ki zahteva povezovanje parcialnih rešitev v celovito metodologijo.
Sistemski pristop je še posebej pomemben pri obravnavi velikih sistemov, kot so kmetijstvo, zdravsto, ekologija, izobraževanje itd. Za načrtovanje politik razvoja tovrstnih sistemov vse več uporabljamo hibridne pristope, kot so sistemska dinamika, agentno modeliranje in evolutivno računanje za modeliranje sistema in testiranje scenarijev, kar bo omogočalo bolj natančno opredelitev učinkov različnih politik na učinkovitost sistema.
Nove tehnologije in principi interneta stvari omogočajo, da simulacije izvajamo na visoko-zmogljivih računalnikih, v skoraj realnem času z visoko kakovostnimi vizualizacijami v internetu. Povratna informacija je tako uporabniku prijaznejša, bolj točna in predvsem dostavljena v skoraj-realnem času. Principe interneta stvari in metod strojnega učenja bomo preskusili v gradnji tako imenovanih kiber-fizičnih svetov, s katerimi želimo učinkoviteje podpreti organizacijske procese. Z nadaljnjim razvojem celovitih metodologij za reševanje komp
Pomen za razvoj Slovenije
Za raziskovalni program je značilno, da so raziskave usmerjene v reševanje realnih kompleksnih problemov, za katere rešitve še ne obstajajo. V proces raziskovanja aktivno vključujemo uporabnike (podjetja, organizacije javne uprave in končne uporabnike) z namenom validacije rešitev, ter pospeševanja implementacije tehnologij, metod in orodij, ki jih razvijamo.
Pričakujemo, da bodo metode in orodja, ki jih razvijamo v okviru raziskovanja inoviranja poslovnih modelov, uporabne za podjetja in druge organizacije, ki se morajo prilagajati nenehnim spremembam okolja. Orodja bodo prosto dostopna na spletnem portalu, vendar pa ne pričakujemo, da bi jih mala in srednje velika podjetja uporabljala samostojno, zato se povezujemo s podpornim okoljem in izvajamo delavnice za podjetja in študente. Namen je doseči predvsem mala in srednje velika podjetja, ki izrazito zaostajajo na področju implementacije novih tehnologij in inoviranja poslovnih modelov.
Nadaljevali bomo tudi na področju raziskovanja priložnosti uvedbe novih tehnologij in s spoznanji prispevali k oblikovanju priporočil, ustreznih politik in podpornega okolja za prehod v digitalno gospodarstvo in družbo. Velja izpostaviti delavnice za informiranje o priložnostih rabe tehnologije visokozmogljivega računalništva (v oblaku) in masovnih podatkov ter inoviranje poslovnih modelov, ki jih pripravljamo v okviru horizontalne mreže IKT.
Rezultate učenja skupin z uvedbo stalne povratne informacije, ki jo zagotaljamo z različnimi modeli, bomo implementirali še na drugih področjih in poslovnih ekosistemih ter tako prispevali h konkretnemu reševanju problemov v praksi in boljšemu razumevanju in razvoju učinkovitega informacijskega sistema za podporo učenja in odločanja. Metode in optimizacijske algoritme, validirane na testnih podatkih in na realnih poslovnih problemih, bomo uporabili v reševanju novih poslovnih problemov kot na primer v proizvodnji, jeklarski industriji, kmetijstvu. Pričakujemo, da bodo validirane metode prispevale k večji razširjenosti in sprejetosti omenjenih tehnologij in rešitev v praksi. Na podlagi študij primerov implementacij bomo pripravili primere uporabe oziroma uspešnih praks, ki bodo služile informiranju podjetij o možnostih, ki jih prinašajo predlagane rešitve.
Pomen za družbeno-ekonomski razvoj ima prav gotovo tudi raziskovanje priložnosti, ki jih ponujajo kiber-fizični sistemi in internet stvari (glasovno upravljanje npr. invalidskega vozička) so usmerjene v reševanje problemov in inoviranje procesov na različnih področjih (zdravstvo, šolstvo, kmetijstvo, proizvodne in storitvene organizacije). Gre za napredne tehnologije, ki jih v velike, družbene sisteme, običajno uvajamo z zamudo. Zato je pomembno, da priložnosti uvedbe novih tehnologij testiramo v okviru varnih eksperimentalnih okolij.
Pomembno področje raziskovanja je usmerjeno v inoviranje in trajnostni razvoj poslovnih modelov, ter upravljanje vseh virov organizacije ob hkratni skrbi za kakovost, učinkovitost in uspešnost organizacij. Spoznanja s tega področja rešujejo pomembna gospodarska vprašanja, v širšem kontekstu pa pomembno prispevajo tudi k trajnostnemu razvoju družbe.
Pričakujemo, da bo v okviru programa razvito programsko opremo, možno koristno uporabiti v partnerskih organizacijah kakor tudi v državni upravi za vodenje, obvladovanje in reorganizacijo procesov, prav tako v okviru izvajanja raziskav načrtujemo mednarodno povezovanje. Rezultati bodo uporabni za prakso in verjamemo, da bomo s tem prispevali k učinkovitejšemu prehodu v digitalno gospodarstvo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
