Projekti / Programi
Raziskave in razvoj analiznih metod in postopkov
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.04.00 |
Naravoslovje |
Kemija |
|
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P003 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.04 |
Naravoslovne vede |
Kemija |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
analizna kemija, spektroskopske metode, separacijseke metode, priprava vzorcev,
mikroekstrakcijske tehnike, elektoanalizne metode, kakovost hrane, analitika sledov,
speciacija, korozija, barvni premazi, ohranjanje kulturne dediščine, okoljska analitika,
miniaturizacija, biomolekule
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
15. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
734 |
15.906 |
13.643 |
18,59 |
| Scopus |
764 |
18.220 |
15.643 |
20,48 |
Raziskovalci (36)
Organizacije (1)
Povzetek
Predloženi raziskovalni program je usmerjen v naslednja raziskovalna področja: a) nove analizne metode in pristopi, b) karakterizacija materialov kulturne dediščine, c) sodobni materiali, d) karakterizacija biomolekul, e) okolje in varnost živil.
Temeljne raziskave analiznih metod in pristopov bodo posvečene raziskovanju in razvoju spektroskopskih, elektrokemijskih, kromatografskih analiznih postopkov v vseh fazah; od optimizacije priprave vzorcev do končne kvantifikacije in interpretacije dobljenih rezultatov. Glede na vse večjo potrebo po interdisciplinarnosti raziskav se bodo rezultati, pridobljeni v tem sklopu močno povezovali in uporabljali pri ostalih področjih raziskav. Pri raziskavah materialov kulturne dediščine bomo raziskovali vplive na stabilnost materialov in parametre kot so recimo hlapne komponente, ki nam dajo podatek o stanju in stabilnosti materiala. Velik poudarek bomo posvetili tudi tehnikam vzorčenja, za katere želimo, da so čimbolj neporušne. Pri razvoju sodobnih materialov bomo razvijali predvsem elektrokemijske in spektroskopske tehnike, ki jih bomo uporabljali za karakterizacijo nanodelcev in materialov, dopiranih z različnimi elementi. Del raziskav na področju materialov bo namenjen tudi raziskovanju možnosti bio-sanacije kovin s pomočjo gliv. Na področju bioanalitike gre razvoj v smeri raziskav biološko aktivnih molekul, t.i. biomarkerjev. Na tem področju bomo razvijali sodobne separacijske in detekcijske tehnike za ločevanje in kvantifikacijo proteinov, glikoproteinov, polisaharidov in drugih biološko pomembnih analitov. V izogib uporabe zelo zahtevne 2D kromatografije, se bomo posvetili predvsem raziskovanju uporabe kromatografije z mešanimi načini separacije. V sklopu okolja in varnosti živil bomo raziskovali okoljska onesnaževala (pesticidi, aditivi, ostanki zdravilnih učinkovin) in njihovo pretvorbo v naravnem okolju. V ta namen bomo preučevali sodobne postopke priprave vzorcev (kot na primer mikroekstrakcija) in analiznih tehnik z namenom izboljšanja občutljivosti posameznih postopkov. Del raziskav na tem področju bomo usmerili tudi v študij vplivov na nastanek sekundarnih organskih aerosolov.
Pomen za razvoj znanosti
Kot je opredeljeno v Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRISS11-20), imajo temeljne raziskave največji pomen za razvoj znanosti, brez odlične znanosti pa tudi ni uspešnega aplikativnega dela in prenosa v gospodarstvo. Tako tradicionalna meja med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami izginja. Temeljne raziskave so pomembne za razvoj analizne kemije kot ene od osnovnih kemijskih znanosti, hkrati pa so ključnega pomena za razvoj in napredek na drugih področjih kemije in drugih znanstvenih vedah, saj dognanja s področja bioznanosti, medicine, okoljskih znanosti, znanosti o materialih, dediščinske znanosti in še mnogih drugih temeljijo na zanesljivih analiznih določitvah. S predlaganimi raziskavami pokrivamo vsa omenjena pomembna področja znanosti, ki se uvrščajo tudi med prednostna področja razvoja in raziskav v Sloveniji, kot so napredni sintetični kovinski in nekovinski materiali, nanotehnologije za trajnostno gospodarstvo, zdravje, znanost o življenju in varovanje okolja ter kulturne in naravne dediščine.
Rezultati predlaganih raziskav bodo nove ali izboljšane analizne metode, postopki in spoznanja, ki jih bomo objavili v mednarodnih znanstvenih revijah. Predvidevamo vsaj 10-15 objav letno, od tega vsaj polovica v revijah, pomembnih za matično znanstveno področje. V raziskavah se bodo v okviru izvajanja programa izobraževali in izpopolnjevali tudi mladi raziskovalci, s čimer bo dosežen prenos znanja na mlajše generacije. Pri izobraževanju bomo sodelovali tudi mednarodno in sicer z sodelovanjem pri razvoju strategije izobraževanja v okviru E-RIHS (evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost). Predvidevamo, da se bomo s predlaganimi raziskavami vključevali v mednarodne projekte ter aktivno sodelovali z domačimi in tujimi raziskovalnimi centri, kar bo pospešilo izmenjavo znanja in raziskovalcev na mednarodnem nivoju. Načrtovane raziskave so izvirne in pomembne tudi z vidika aktualnih znanstvenih problemov v mednarodnem prostoru, zato predvidevamo, da bodo naši rezultati pomenili pomemben znanstveni prispevek tako v domačem kot mednarodnem okviru.
Pomen za razvoj Slovenije
Velik delež predvidenih raziskav predstavlja uporabo temeljnih principov analizne kemije na reševanje aktualne družbeno-ekonomske problematike, kot je opredeljeno tudi v Strategiji razvoja Slovenije za obdobje 2014-2020 (MGRT RS).
Raziskovalno sodelujemo s pomembnimi inštitucijami na področju kulturne dediščine. V Sloveniji so to: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Narodni Muzej Slovenije, Moderna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica in Arhiv Republike Slovenije. Sodelovanja na tem področju imamo vzpostavljena tudi v tujini: University College London, University of Florence, Smithsonian Museum, Rijksmuseum, Gilden Photonics Ltd., Q-Bot. Trenutno sodelujemo pri več H2020 EU raziskovalnih programih na temo dediščinske znanosti: APACHE, IPERION HS, E-RIHS PP. Pri E-RIHS gre za vzpostavitev raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost na evropskem nivoju, kjer je Slovenija med 16 trenutno aktivnimi partnerji. V okviru E-RIHS.si sta trenutno vključena: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. E-RIHS je bil z odlično oceno uvrščen na prednostni seznam Evropskega Strateškega Foruma o Raziskovalnih Infrastrukturah v letu 2016 (»ESFRI Roadmap«). Na tej osnovi se je Slovenija v drugi polovici 2017 formalno vključila v pripravo projekta in pri tem aktivno sodeluje s ciljem, da postane ustanovna članica E-RIHS ERIC.
Kot raziskovalna skupina na Univerzi v Ljubljani se zavedamo, da je pomemben družbeno-ekonomski cilj našega programa nadaljnji razvoj raziskovalnega področja analizne kemije, saj je univerzitetno izobraževanje na vseh nivojih neobhodno povezano z raziskovalno odličnostjo. Le tesna povezanost med raziskovanjem in izobraževanjem prispeva k usposabljanju specializiranih kadrov in tako razvija osnovna in aplikativna znanja, potrebna za obstoj in napredek stroke. Znanje prenašamo na mlade generacije tudi s tem, da študente vseh nivojev študija aktivno vključujemo v delo raziskovalne skupine. Na področju doktorskega študija sodelujemo tudi mednarodno in sicer z sodelovanjem pri razvoju strategije izobraževanja v okviru E-RIHS in pri doktorskem študijskem programu SEAHA (EPSRC Center za doktorsko izobraževanje na področju znanosti in tehnike v umetnosti, dediščini in arheologiji), ki ga vodi University College London. Večina diplomantov, magistrandov in doktorandov, ki je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo zaključila študij kemije, uspešno uporablja pridobljena znanja s področja analizne kemije v industriji ali na raziskovalnih institucijah doma in po svetu. O aktivnostih na tem področju priča tudi več univerzitetnih učbenikov, ki so jih napisali posamezni sodelavci skupine.
Naslednji družbeno-ekonomski pomen naših raziskav se kaže v raziskavah, povezanih z razvojem izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kar izboljšuje konkurenčnost našega gospodarstva in prispeva k razvoju Slovenije. Raziskave na tem področju uporabljajo izsledke naših temeljnih raziskav in jim dajejo uporabno/komercialno vrednost. Omenjene raziskave so usmerjene predvsem v reševanje problematike varne in zdrave hrane (toksini, kancerogene snovi, alergeni, antioksidanti, arome ipd.) ter farmacevtskih preparatov, kar bo doprineslo k tehnološkemu napredku na teh področjih v Sloveniji in širše.
Naše raziskave na področju varovanja okolja so v skladu z ustavno pravico po bivanju v zdravem okolju, ki bi morala biti zagotovljena vsem državljanom RS. Z raziskavami o prenosu in nalaganju onesnaževal v tla in sedimente, v površinske ter podtalne vode, v zrak in tudi v hrano želimo pridobiti potrebna znanja, ki bodo omogočala sprejem zakonskih omejitev za zagotavljanje omenjene ustavne pravice. Ukvarjamo se s skupinami novejših onesnaževal, za katere zakonske meje v pitni vodi, rečni vodi in tleh še niso določene ne v Sloveniji ne drugod po svetu. Zato je poznavanje njihovega obnašanja v okolju zlasti pomembno. Poudarili bi tudi naše raziskave na področju aerosolnih
