Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Geokemijski in strukturni procesi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
P5   Naravoslovno-matematične vede  P5  
P175  Naravoslovno-matematične vede  Informatika, teorija sistemov 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
geologija, petrologija, mineralogija, tektonika, geokemija, stabilni izotopi, geomikrobiologija, biomineralizacija, mineralizacija organske snovi, globalne spremembe, sedimentacijski bazeni, okoljske raziskave, vodni ekosistemi, transport snovi, geokemično modeliranje, geogeni in antropogeni polutanti, prehranjevalna veriga, naravni in umetni materiali
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11447  dr. Meta Dobnikar  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2011 
2.  21372  dr. Matej Dolenec  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
3.  27655  dr. Sabina Dolenec  Geologija  Raziskovalec  2010 - 2012 
4.  06264  dr. Tadej Dolenec  Geologija  Vodja  2009 - 2012 
5.  11229  dr. Uroš Herlec  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
6.  20407  Ema Hrovatin    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
7.  18607  dr. Simona Jarc  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
8.  24255  dr. Vanja Kastelic  Geologija  Raziskovalec  2010 
9.  34383  dr. Darja Komar  Geologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2012 
10.  07177  dr. Breda Mirtič  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
11.  26552  dr. Nastja Rogan Šmuc  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
12.  23426  dr. Boštjan Rožič  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
13.  20249  dr. Andrej Šmuc  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
14.  17146  Miran Udovč    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
15.  24253  dr. Timotej Verbovšek  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
16.  15900  dr. Marko Vrabec  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
17.  22449  dr. Mirijam Vrabec  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
18.  31991  dr. Petra Vrhovnik  Geologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012 
19.  31990  dr. Lea Žibret  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2012 
20.  29632  dr. Petra Žvab Rožič  Geologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074 
Povzetek
Glavne raziskovalne vsebine in metode programa Geokemijski in strukturni procesi, ki združuje kompleksne (geološke, petrološko-mineraloške, sedimentološke, paleoekološke, strukturne, geokemične in izotopske) raziskave, so vezane za: - detaljni študij značilnosti in pogojev nastanka različnih kamnin (sedimenti, magmatske in metamorfne kamnine) in rudišč ter naravnih in umetnih mineralov - detaljni študij geokemičnih in biogeokemičnih procesov v različnih naravnih okoljih (frakcionacija stabilnih izotopov O, C, H, N in S) v recentnih morskih in sladkovodnih ekosistemih mineralov kakor tudi post sedimentacijskih procesov in procesov v supergeni coni (propadanja - preperevanje kamnin in mineralov v naravnem okolju in zaradi vpliva antropogenih dejavnikov) - temeljne raziskave razvoja globalnega ekosistema s poudarkom na študiju globalnih sprememb na Zemlji povezanih s kratkoročnimi in dolgoročnimi geokemijskimi, izotopskimi, biotskimi anomalijami v razvoju rastlinskih in živalskih vrst ter njihovim izumiranjem. - temeljne raziskave procesov biomineralizacije in kalcifikacije v morskih bentoških organizmih in vpliva okoljskih faktorjev na mineralno sestavo in strukturo izločenih komponent - tektonsko evolucijo slovenskega ozemlja in sosednjih držav ter raziskovanje aktivnih tektonskih deformacij in napetostnega stanja, posebej z vidika ugotavljanja potresne ogroženosti Slovenije - študij izvora in fluksov raztopljenega anorganskega ogljika na meji sediment/voda v plitvih priobalnih okoljih - raziskave izvora sedimentirane organske snovi in študij biogeokemičnih procesov v recentnih sedimentih, ki vplivajo na redoks pogoje v priobalnem okolju ter na prehranjevalno verigo v ekosistemu Jadrana - geogeno in antropogeno onesnaženje s težkimi kovinami in drugimi polutanti v tleh, vodi, sedimentih in bioti - študij variabilnosti izotopske sestave lahkih prvin v vodnih ekosistemih - obnašanje naravnih in umetnih mineralnih materialov (gradiv) v simuliranih sistemih pri povišanem tlaku in temperaturi ter pri danih kemičnih pogojih glede na možnosti njihove uporabe kot sekundarno gradivo, kot nadomestek za naravni mineralni agregat - genezo, transport in akumulacijo plinov vezano na tektonsko aktivne prelomne sisteme in strukturo. Glavna tematika je študij diagenetskih procesov v terciarnih sedimentacijskih bazenih bogatih z organsko snovjo (premogi) - gemikrobiologijo (študij interakcije med mikrobi in minerali) in okoljsko mineralogijo
Pomen za razvoj znanosti
Geokemijski in strukturni procesi so bistven dinamičen del evolucije geološkega okolja. Predstavljajo pomemben del ostalih ciklov, ki določajo spremembe, ki jih neposredno občuti tudi človeštvo. Zato so tovrstne raziskave zelo široko razvejane v vseh vrstah znanosti. Študija vplivov globalnih sprememb na morske in kopenske ekosisteme je vezana za raziskave razvoja globalnega ekosistema od zgodnjega predkambrija pa naprej za katerega je značilna vrsta globalnih katastrofičnih dogodkov, ki praviloma sovpadajo z biotskimi spremembami in stratigrafskimi mejami ter izrazitimi geokemičnimi in izotopskimi anomalijami ter klimatskimi spremembami. S proučevanje razvojev sedimentacije in kamnin na pomembnih geoloških mejah v Sloveniji dopolnjujemo znanje o geokemičnih in biogenih dogodkih na Zemlji, ki se danes intenzivno proučujejo. Raziskave združenega biogeokemičnega cikla kisika, ogljika, dušika in žvepla v sedimentih, na stiku vode in sedimenta, ter v okolnem morskem prostoru in bioti omogočajo boljše razumevanje interakcij med fizikalno-kemičnimi lastnostmi in primarnimi inputi, ki so posledica bioprodukcije. Za razvoj znanosti je velikega pomena pravilno razumevanje mehanizmov, ki usmerjajo mobilnost in razpoložljivost težkih prvin v tleh na kmetijskih površinah. Z raziskavami mehanizmi raztapljanja mineralov se vključujemo v trajni projekt evropske skupnosti. S karakterizacijo ometov, malt, tlakov in opleskov staroselcev, ugotavljamo razprostranjenost določenega znanja in na migracijske poti takratnih prebivalcev, zaradi česar so prenašali material in znanje iz kraja v kraj. To je podatek, ki omogoča prepoznavati zgodovinski razvoj Evrope. Tektonika območja Dinaridov in celotnega vzhodnega robu Jadranske kolizijske cone je zaradi pomanjkanja kvalitetnih modernih študij še vedno precej slabo poznana. Z našimi raziskavami iščemo odgovore na naslednja aktualna in za znanost pomembna vprašanja: - kakšna je aktivna kinematika Jadranske mikroplošče? - kakšni so strukturni stili aktivnih tektonskih deformacij? - kakšen je strukturni, časovni in paleonapetostni razvoj Dinarskega orogena? - kakšna je vloga in geodinamska razlaga postnarivne tenzije, ki bi lahko bila povzročena z ekstenzijo Panonskega bazena ali zaradi orogenskega kolapsa? Prisotnost ultravisokotlačnih metamorfnih kamnin na Pohorju je z geodinamskega stališča indikacija za kredno subdukcijo (podrivanje) kontinentalne litosfere v velike globine. Zato bodo pričakovani rezultati raziskav močno spremenili dosedanje vedenje o tektonskem in paleogeografskem razvoju Alpskega orogena in tako obenem bistveno pomagali pri razumevanju današnje zgradbe litosfere in litosferskega plašča v naši regiji. Raziskave flišnih sekvenc so regionalno pomembni. Tako temeljita in obsežna raziskava predstavlja edinstveno študijo Dinaridov in je edina te vrste na tem prostoru. Kot taka je raziskava izrednega pomena za poznavanje evolucije celotnega Mediteranskega prostora. Na podlagi omenjene raziskave bo namreč mogoče detajlno določiti starosti paleogenskih sekvenc in jih povezati z globalnimi geološkimi dogodki. Natančno definirana sedimentarna evolucija povezana z detajlnimi geokemijskimi raziskavami bo tako omogočila rekonstrukcijo kronologije lokalnih tektonskih dogajanj, podrobno proučitev paleogenskega regionalnega tektonskega režima ter rekonstrukcijo klimatskih sprememb, rekonstrukcijo evstatičnih nihanj morske gladine in sprememb v kemizmu morske vode. V svetovnem merilu predstavljajo kraško-razpoklinski vodonosniki eno najbolj aktualnih področij raziskovanja, predvsem v hidrogeološkem pogledu. Področje fraktalne dimenzije toka kot geometrijskega parametra toka v vodonosnikih je še novo in precej neraziskano, zato predstavljajo vsakršne raziskave tega parametra novost in so precejšnjega pomena za razvoj znanosti na tem področju. Poleg tega odpira integracija omenjenih raziskovalnih metod z geokemičnimi, sedimentološkimi in strukturnogeološkimi metodami nova področja raziskovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Osnovni cilj poznavanja geokemijskih in strukturnih procesov je boljše poznavanje slovenskega prostora in s tem dati osnovne podatke za ohranjanje naravnega bogastva in na nekaterih segmentih tudi kulturne dediščine. Drugi cilj je zagotoviti nekatere osnovne podatke za trajnostni družbeno-ekonomski razvoj Slovenije (premogovništvo, gradbeništvo, potresna ogroženost, plazovi, okrasni kamen, umetni materiali). Tretji in najpomembnejši cilj pa je na osnovi geokemijskih in strukturnih podatkov pridobiti čim več znanja o občutljivosti geookolja na stresne dogodke, med katere spada tudi antropogeno onesnaževanje. Dosedanji rezultati so dobra osnova za uspešno nadaljevanje okoljskih raziskav. Program vključuje tudi elemente za strateški razvoj Slovenije na področjih geološkega poznavanja območja Slovenije, kar je temeljna baza za tisti del družbeno ekonomskega razvoja, ki temelji na gradnji prometnega omrežja, objektov, sanaciji plazov, izrabi naravnih surovin, odkrivanju in izrabi okrasnega kamna, vrednotenju in sanaciji življenskega okolja. Že v predhodnem obdobju smo ugotovili pomembnost družbeno ekonomskega razvoja. Za uspešno izrabo temeljnih raziskav in znanja je potrebno sodelovanje v širšem družbeno ekonomskem prostoru z neposrednim interdisciplinarnim delom, zato smo skupino razširili z zunanjimi sodelavci s področja cestogradenj in varovanja okolja. Raziskave bodo doprinesle k poznavanju geološkega razvoja slovenskega ozemlja in dopolnjevale podatke za širši evropski prostor. Tako bo obogaten osnovni geološki segment naše naravne dediščine z določanjem starosti, orogeneze, poznavanje geneze mineralne surovine pa tudi vrste kamnin in mineralov ter njihovih preperin ter vrste tal.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno