Projekti / Programi
Geookolje in geomateriali
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P005 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geologija, fizična geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
biomonitoring, globalne spremembe, potencialno toksični elementi, aktivna tektonika, pobočni procesi, pitna voda, peloidi, mineralne surovine, reciklirane snovi, geoarheologija, regionalna geologija, petrologija, geokemija, tektonika, stratigrafija, hidrogeologija, inženirska geologija, mineralogija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
456 |
4.978 |
4.124 |
9,04 |
| Scopus |
494 |
5.906 |
4.930 |
9,98 |
Raziskovalci (36)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagane kompleksne raziskave združujejo vrhunsko ekspertizo na področju geologije: kristalografijo, mineralogijo, petrologijo, geokemijo in izotopsko geokemijo, sedimentologijo, stratigrafijo, paleoekologijo, hidrogeologijo, tektoniko in strukturno geologijo, genezo rudišč in ekonomsko geologijo, ki jih združujemo v treh komplementarnih vsebinskih področjih: geookolje, geomateriali in temeljne raziskave v naslednjih raziskovalnih sklopih: Biomonitoring, Nekdanje in recentne globalne spremembe, Potencialno toksične prvine (PTE), Aktivna tektonika, Procesi pobočnega transporta, Podzemna in pitna voda, Peloidi, Mineralne surovine, Reciklirane sekundarne surovine, Geoarheologija, Regionalna geologija, Petrologija.
Pomen za razvoj znanosti
Geokemijski in strukturni procesi so bistven dinamičen del evolucije geološkega okolja. Predstavljajo pomemben del ostalih ciklov, ki določajo spremembe, ki jih neposredno občuti tudi človeštvo. Zato so tovrstne raziskave zelo široko razvejane v vseh vrstah znanosti. Že sami osnovni vedi: geokemija in struktura naravnih materialov in okolij, obvladujemo do take mere, da se bomo lahko vključili v svetovni prostor. Glavni cilj je združiti tako geokemijske kot strukturne procese v geookolju, ki so med seboj povezani in s tem doseči še večjo komplementarnost s svetovnimi trendi. Študij združenega biogeokemičnega cikla ogljika in dušika v sedimentih, na stiku vode in sedimenta, ter v okolnem morskem prostoru bo omogočil boljše razumevanje interakcij med fizikalno-kemičnimi lastnostmi in primarnimi fluktuacijami, ki so posledica bioprodukcije. Predlagani program bo omogočil pomembno dopolnitev že obstoječe baze podatkov o prazdelitvi glavnih in slednih prvin ter obsežnosti kontaminacije s težkimi kovinami v vodah, sedimentih, tleh na kmetijskih površinah in užitnih rastlinah na območju terciarnih bazenov. Za razvoj znanosti je velikega pomena pravilno razumevanje mehanizmov, ki usmerjajo mobilnost in razpoložljivost težkih prvin v tleh na kmetijskih površinah. Proučevanje razvojev sedimentacije in kamnin na pomembnih geoloških mejah v Sloveniji dopolnjuje znanje o geokemičnih in biogenih dogodkih na Zemlji, ki se danes intenzivno proučujejo. Karakterizacija ometov, malt, tlakov in opleskov kaže na razprostranjenost določenega znanja in na migracijske poti takratnih prebivalcev, zaradi česar so prenašali material in znanje iz kraja v kraj. To je podatek, ki omogoča prepoznavati zgodovinski razvoj Evrope. Tektonika območja Dinaridov in celotnega vzhodnega robu Jadranske kolizijske cone je zaradi pomanjkanja kvalitetnih modernih študij še vedno precej slabo poznana. Z našimi raziskavami nameravamo odgovoriti na več aktualnih in za znanost pomembnih vprašanj (aktivna kinematika, strukturni stili aktivnih tektonskih deformacij, paleonapetostni razvoj, itd).
Pomen za razvoj Slovenije
Osnovni cilj poznavanja geokemijskih in strukturnih procesov je boljše poznavanje slovenskega prostora in s tem dati osnovne podatke za ohranjanje naravnega bogastva in na nekaterih segmentih tudi kulturne dediščine. Drugi cilj je zagotoviti nekatere osnovne podatke za trajnostni družbeno-ekonomski razvoj Slovenije (premogovništvo, gradbeništvo, potresna ogroženost, plazovi, okrasni kamen, umetni materiali). Tretji in najpomembnejši cilj pa je na osnovi geokemijskih in strukturnih podatkov pridobiti čim več znanja o občutljivosti geookolja na stresne dogodke, med katere spada tudi antropogeno onesnaževanje. Dosedanji rezultati so dobra osnova za uspešno nadaljevanje okoljskih raziskav. Program vključuje tudi elemente za strateški razvoj Slovenije na področjih geološkega poznavanja območja Slovenije, kar je temeljna baza za tisti del družbeno ekonomskega razvoja, ki temelji na gradnji prometnega omrežja, objektov, sanaciji plazov, izrabi naravnih surovin, odkrivanju in izrabi okrasnega kamna, vrednotenju in sanaciji življenskega okolja. Za uspešno izrabo temeljnih raziskav in znanja je potrebno sodelovanje v širšem družbeno ekonomskem prostoru z neposrednim interdisciplinarnim delom, zato smo skupino razširili z zunanjimi sodelavci s področja cestogradenj in varovanja okolja. Raziskave bodo doprinesle k poznavanju geološkega razvoja slovenskega ozemlja in dopolnjevale podatke za širši evropski prostor. Tako bo obogaten osnovni-geološki segment naše naravne dediščine- starost, orogeneza, minerali, min. surovine, vrste kamnin in njihovih preperin (tal). Uporabno vrednost kamnin mora poznati njen porabnik, da lahko izbere pravi kamen na pravem mestu. Ker so posamezne vrste kamnin kot gradbenega kamna geografska značilnost kulturne krajine v Sloveniji, je potrebno poznati njihovo obnašanje in obstojnost v okolju, v katerega so vključene po vgradnji. Kvantificiranje hitrosti aktivnih tektonskih premikov na ozemlju Slovenije bo prispevalo k bistveno boljši oceni potresne ogroženosti ozemlja od doslej razpoložljivih, ki v veliki meri temeljijo zgolj na statistični analizi instrumentalne in historične seizmičnosti. Pričakujemo, da bomo na podlagi deformacijske analize lahko opredelili aktivnost in potencialno aktivnost regionalnih prelomov, kar je pomembno pri urbanističnem načrtovanju. Flišne kamnine prekrivajo velik del slovenskega primorja in obmorskega mediterana in njihovo poznavanje ima velik pomen ne samo za temeljno znanost pač pa tudi zelo neposredno uporabnost predvsem za inženirsko geologijo in preskrbo z vodo. Kraško-razpoklinski karbonatni vodonosniki so zaradi heterogenosti premalo raziskani, obenem pa predstavljajo čedalje bolj pomemben vir neoporečne pitne vode. Zato ima njihovo raziskovanje precejšen družbeni in seveda gospodarski pomen, saj natančno poznavanje hidrogeoloških in geokemičnih lastnosti vodonosnikov z vidika racionalnega načrtovanja objektov za izkoriščanje podzemnih vod predstavlja pomemben dosežek.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
