Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Geookolje in geomateriali

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
P005  Naravoslovno-matematične vede  Geologija, fizična geografija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
biomonitoring, globalne spremembe, potencialno toksični elementi, aktivna tektonika, pobočni procesi, pitna voda, peloidi, mineralne surovine, reciklirane snovi, geoarheologija, regionalna geologija, petrologija, geokemija, tektonika, stratigrafija, hidrogeologija, inženirska geologija, mineralogija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.805,81
A''
628,47
A'
2.513,62
A1/2
3.862,58
CI10
4.432
CImax
95
h10
29
A1
22,76
A3
8,09
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 18. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  456  4.978  4.124  9,04 
Scopus  494  5.906  4.930  9,98 
Raziskovalci (36)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06073  dr. Milan Bizjak  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2023  465 
2.  15249  dr. Barbara Čenčur Curk  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  513 
3.  53536  Galena Debevec Jordanova  Geologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  24 
4.  21372  dr. Matej Dolenec  Geologija  Vodja  2018 - 2024  478 
5.  06264  dr. Tadej Dolenec  Geologija  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2024  483 
6.  51329  David Gerčar  Geologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2022  33 
7.  11229  dr. Uroš Herlec  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2023  355 
8.  20407  Ema Hrovatin    Tehnični sodelavec  2018 - 2024 
9.  18607  dr. Simona Jarc  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  75 
10.  24489  dr. Blaž Karpe  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2024  221 
11.  19624  Vesna Krapež    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
12.  38148  dr. Blaž Leskovar  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2024  75 
13.  16115  dr. Boštjan Markoli  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2024  354 
14.  51116  Primož Miklavc    Tehnični sodelavec  2018 - 2024  16 
15.  21523  dr. Iztok Naglič  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2024  179 
16.  24381  dr. Aleš Nagode  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2024  407 
17.  38136  dr. Ana Novak  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2021  112 
18.  51975  dr. Andrej Novak  Geologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2022  61 
19.  23971  dr. Tomislav Popit  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  205 
20.  26552  dr. Nastja Rogan Šmuc  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  176 
21.  23426  dr. Boštjan Rožič  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  380 
22.  56826  Lucija Slapnik  Geologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  31 
23.  38499  Samo Smolej    Tehnični sodelavec  2020 - 2021 
24.  55758  Tim Sotelšek  Geologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  15 
25.  20249  dr. Andrej Šmuc  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  409 
26.  39235  dr. Aleš Šoster  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  81 
27.  56824  Kaja Šušmelj  Geologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  28 
28.  55539  Ajda Tršar    Tehnični sodelavec  2021 - 2024  10 
29.  17146  Miran Udovč    Tehnični sodelavec  2018 - 2024  108 
30.  24253  dr. Timotej Verbovšek  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  376 
31.  15900  dr. Marko Vrabec  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  324 
32.  22449  dr. Mirijam Vrabec  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  178 
33.  54832  Adam Zaky  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  27 
34.  51976  dr. Matija Zorc  Materiali  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  43 
35.  53809  dr. Jure Žalohar  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2024  123 
36.  29632  dr. Petra Žvab Rožič  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  387 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.942 
Povzetek
Predlagane kompleksne raziskave združujejo vrhunsko ekspertizo na področju geologije: kristalografijo, mineralogijo, petrologijo, geokemijo in izotopsko geokemijo, sedimentologijo, stratigrafijo, paleoekologijo, hidrogeologijo, tektoniko in strukturno geologijo, genezo rudišč in ekonomsko geologijo, ki jih združujemo v treh komplementarnih vsebinskih področjih: geookolje, geomateriali in temeljne raziskave v naslednjih raziskovalnih sklopih: Biomonitoring, Nekdanje in recentne globalne spremembe, Potencialno toksične prvine (PTE), Aktivna tektonika, Procesi pobočnega transporta, Podzemna in pitna voda, Peloidi, Mineralne surovine, Reciklirane sekundarne surovine, Geoarheologija, Regionalna geologija, Petrologija.
Pomen za razvoj znanosti
Geokemijski in strukturni procesi so bistven dinamičen del evolucije geološkega okolja. Predstavljajo pomemben del ostalih ciklov, ki določajo spremembe, ki jih neposredno občuti tudi človeštvo. Zato so tovrstne raziskave zelo široko razvejane v vseh vrstah znanosti. Že sami osnovni vedi: geokemija in struktura naravnih materialov in okolij, obvladujemo do take mere, da se bomo lahko vključili v svetovni prostor. Glavni cilj je združiti tako geokemijske kot strukturne procese v geookolju, ki so med seboj povezani in s tem doseči še večjo komplementarnost s svetovnimi trendi. Študij združenega biogeokemičnega cikla ogljika in dušika v sedimentih, na stiku vode in sedimenta, ter v okolnem morskem prostoru bo omogočil boljše razumevanje interakcij med fizikalno-kemičnimi lastnostmi in primarnimi fluktuacijami, ki so posledica bioprodukcije. Predlagani program bo omogočil pomembno dopolnitev že obstoječe baze podatkov o prazdelitvi glavnih in slednih prvin ter obsežnosti kontaminacije s težkimi kovinami v vodah, sedimentih, tleh na kmetijskih površinah in užitnih rastlinah na območju terciarnih bazenov. Za razvoj znanosti je velikega pomena pravilno razumevanje mehanizmov, ki usmerjajo mobilnost in razpoložljivost težkih prvin v tleh na kmetijskih površinah. Proučevanje razvojev sedimentacije in kamnin na pomembnih geoloških mejah v Sloveniji dopolnjuje znanje o geokemičnih in biogenih dogodkih na Zemlji, ki se danes intenzivno proučujejo. Karakterizacija ometov, malt, tlakov in opleskov kaže na razprostranjenost določenega znanja in na migracijske poti takratnih prebivalcev, zaradi česar so prenašali material in znanje iz kraja v kraj. To je podatek, ki omogoča prepoznavati zgodovinski razvoj Evrope. Tektonika območja Dinaridov in celotnega vzhodnega robu Jadranske kolizijske cone je zaradi pomanjkanja kvalitetnih modernih študij še vedno precej slabo poznana. Z našimi raziskavami nameravamo odgovoriti na več aktualnih in za znanost pomembnih vprašanj (aktivna kinematika, strukturni stili aktivnih tektonskih deformacij, paleonapetostni razvoj, itd).
Pomen za razvoj Slovenije
Osnovni cilj poznavanja geokemijskih in strukturnih procesov je boljše poznavanje slovenskega prostora in s tem dati osnovne podatke za ohranjanje naravnega bogastva in na nekaterih segmentih tudi kulturne dediščine. Drugi cilj je zagotoviti nekatere osnovne podatke za trajnostni družbeno-ekonomski razvoj Slovenije (premogovništvo, gradbeništvo, potresna ogroženost, plazovi, okrasni kamen, umetni materiali). Tretji in najpomembnejši cilj pa je na osnovi geokemijskih in strukturnih podatkov pridobiti čim več znanja o občutljivosti geookolja na stresne dogodke, med katere spada tudi antropogeno onesnaževanje. Dosedanji rezultati so dobra osnova za uspešno nadaljevanje okoljskih raziskav. Program vključuje tudi elemente za strateški razvoj Slovenije na področjih geološkega poznavanja območja Slovenije, kar je temeljna baza za tisti del družbeno ekonomskega razvoja, ki temelji na gradnji prometnega omrežja, objektov, sanaciji plazov, izrabi naravnih surovin, odkrivanju in izrabi okrasnega kamna, vrednotenju in sanaciji življenskega okolja. Za uspešno izrabo temeljnih raziskav in znanja je potrebno sodelovanje v širšem družbeno ekonomskem prostoru z neposrednim interdisciplinarnim delom, zato smo skupino razširili z zunanjimi sodelavci s področja cestogradenj in varovanja okolja. Raziskave bodo doprinesle k poznavanju geološkega razvoja slovenskega ozemlja in dopolnjevale podatke za širši evropski prostor. Tako bo obogaten osnovni-geološki segment naše naravne dediščine- starost, orogeneza, minerali, min. surovine, vrste kamnin in njihovih preperin (tal). Uporabno vrednost kamnin mora poznati njen porabnik, da lahko izbere pravi kamen na pravem mestu. Ker so posamezne vrste kamnin kot gradbenega kamna geografska značilnost kulturne krajine v Sloveniji, je potrebno poznati njihovo obnašanje in obstojnost v okolju, v katerega so vključene po vgradnji. Kvantificiranje hitrosti aktivnih tektonskih premikov na ozemlju Slovenije bo prispevalo k bistveno boljši oceni potresne ogroženosti ozemlja od doslej razpoložljivih, ki v veliki meri temeljijo zgolj na statistični analizi instrumentalne in historične seizmičnosti. Pričakujemo, da bomo na podlagi deformacijske analize lahko opredelili aktivnost in potencialno aktivnost regionalnih prelomov, kar je pomembno pri urbanističnem načrtovanju. Flišne kamnine prekrivajo velik del slovenskega primorja in obmorskega mediterana in njihovo poznavanje ima velik pomen ne samo za temeljno znanost pač pa tudi zelo neposredno uporabnost predvsem za inženirsko geologijo in preskrbo z vodo. Kraško-razpoklinski karbonatni vodonosniki so zaradi heterogenosti premalo raziskani, obenem pa predstavljajo čedalje bolj pomemben vir neoporečne pitne vode. Zato ima njihovo raziskovanje precejšen družbeni in seveda gospodarski pomen, saj natančno poznavanje hidrogeoloških in geokemičnih lastnosti vodonosnikov z vidika racionalnega načrtovanja objektov za izkoriščanje podzemnih vod predstavlja pomemben dosežek.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno