Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vrednotenje parametrov kakovosti in varnosti vrtnin iz različnih sistemov pridelave v Sloveniji in iz tujine za oblikovanje nacionalne sheme kakovosti zelenjave

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.07  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnologija živil rastlinskega izvora 

Koda Veda Področje
B191  Biomedicinske vede  Rastlinska biokemija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
paprika, paradižnik, soalta, mikrobiloška varnost, fitofarmacevtski ostanki, prehranska vrednost, sheme kakovosti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (27)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05085  dr. Franc Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  902 
2.  10142  dr. Martina Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  959 
3.  21789  dr. Jasna Bertoncelj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  312 
4.  27553  dr. Milojka Fekonja  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2015  40 
5.  19992  dr. Silva Grobelnik Mlakar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  376 
6.  00927  dr. Janez Hribar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  857 
7.  20421  mag. Manfred Jakop  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  191 
8.  25505  dr. Jerneja Jakopič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  167 
9.  18511  dr. Polona Jamnik  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2016  878 
10.  30037  Marinka Jan    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  10 
11.  11548  dr. Barbka Jeršek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  399 
12.  13010  dr. Nina Kacjan Maršić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  344 
13.  22491  dr. Anja Klančnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  304 
14.  23075  dr. Mojca Korošec  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  428 
15.  17004  dr. Janja Kristl  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  171 
16.  34631  Nataša Kunstelj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016  200 
17.  23631  dr. Maja Mikulič Petkovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  341 
18.  10677  dr. Marijan Nečemer  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2016  339 
19.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014 - 2016  1.040 
20.  33605  dr. Saša Piskernik  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  58 
21.  32812  dr. Marijan Pogačnik  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2016  99 
22.  22226  dr. Martina Robačer  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  224 
23.  29436  dr. Petra Terpinc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  97 
24.  29564  dr. Matjaž Turinek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2015  105 
25.  05733  dr. Rajko Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2014 - 2016  728 
26.  19640  dr. Emil Zlatić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  151 
27.  17762  dr. Dragan Žnidarčič  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2014 - 2016  477 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  84.915 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.298 
3.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  10.127 
4.  2979  Biotehniški center Naklo  Naklo  5088739  3.049 
Povzetek
Zelenjava ima zaradi novih dognanj zelo pomembno vlogo v humani prehrani, poznana je korelacija med uživanjem zelenjave in predvsem pojavom kardiovaskularnih bolezni pa tudi pojavom rakastih obolenj. Zelenjava je skupaj s sadjem edino hranilo, ki je vir antioksidantov. Poleg tega (pomen antioksidantov) je zelenjava tudi zelo pomemben vir prehranske vlaknine, ki prispeva k znatno manjšemu vnosu energije s hrano. S prehranskega stališča so antioksidantov in prehranska vlaknina najpomembnejše sestavine zelenjave, ki govorijo v prid uživanju zelenjave. V preteklosti so gojili zelenjavo na zemlji, ponudba je bila sezonskega značaja. Danes je gojenje zelenjave razširjeno skoraj čez vso sezono v pokritih in ogrevanih sistemih. Tradicionalno gojenje na zemlji se zamenjuje z raznimi breztalnimi (hidroponičnimi) sistemi, kje v vodo dodajamo hranila. Zanimivo postaja tudi ekološko pridelovanje (do 5 % skupne pridelave) zelenjave z uporabo dovoljenih zaščitnih sredstev in organskih gnojil. Slovenija je na področju pridelovanja zelenjave deficitarna, velik del zelenjave se uvozi. In med drugim je prav zaradi premajhne samooskrbe v Sloveniji velik interes za povečanje pridelave. Razlog za to je tudi boljša kakovost doma pridelane zelenjave, saj je le-ta precej bližje končnemu kupcu, kar se odraža v kakovosti, obstojnosti in svežini. Obstojnost vrtnin, ki se jih transportira iz bolj oddaljenih krajev, je potrebno zagotoviti tudi s pomočjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Temu posegu se lahko izognemo, če je končni kupec bližje lokaciji pridelave. Krajša veriga od pridelovalca do potrošnika je ugodna tako za potrošnika kot pridelovalca, z ekološkega vidika pa pomeni manjšo porabo energentov za prevoz in hlajenje.     Kakovost in obstojnost zelenjave sta odvisni od načina pridelave (talno, breztalno, ekološko), vseh agrotehničnih ukrepov, od genskega faktorja (sorte) ter ukrepov po obiranju in distribucije do končnega kupca. Ekološko pridelana zelenjava je načeloma boljše kakovosti, ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev ter vsebuje praviloma več antioksidantov in manj nitritov ter nitratov. Z intenziviranjem pridelave se poleg večine prehransko pomembnih sestavin zmanjšuje, kot je znano že dlje časa tudi vsebnost prehransko pomembnih mineralov.   Breztalno gojenje je najnovejši način pridelave zelenjave, ki da sicer pridelek podobne kakovosti, a običajno z nekoliko krajšo življensko dobo. Glede varnosti sveže zelenjave predstavljajo največjo težavo patogene bakterije kot so Salmonella, Escherichia coli (serotipi O157:H7, O145, O104:H4) in Listeria monocytogenes  ki so v zadnjih letih kot kontaminenti sveže zelenjave povzročile več epidemij in obolenj. Zato smo v predlagan projekt vključili tudi mikrobiološke preiskave s katerimi bomo pokazali vpliv gojenja zelenjave na mikrobno populacijo na posamezni vrsti vrtnine, vpliv mikroorganizmov na obstojnost posamezne vrtnine ter možnosti navzkrižne ter naknadne mikrobne kontaminacije. Potrošnik se vedno odloča med ceno in kakovostjo, pri čemer pod kakovost razumemo prehransko vrednost, senzorično kakovost in varnost živila. Čeprav je cena zelo pomembna, saj določa, ali bo potrošnik določen proizvod kupil ali ne, pa je potrošnik pripravljen plačati nekoliko več za boljšo kakovost. Pod izrazom boljša kakovost običajni potrošnik smatra proizvod z boljšo prehransko vrednostjo, brez ostankov fitofarmacevtskih ostankov in z ustreznimi senzoričnimi lastnostmi, kar pa je pri vrtninah vezano predvsem na zaznavanje svežine. Pri zelenjavi je svežina eden najpomembnejših kriterijev kakovosti na podlagi katerega se da razbrati, kdaj je bila zelenjava obrana, oziroma kakšni so bili ukrepi za ohranjanje kakovosti.   V okviru projekta bomo primerjali solato, papriko in paradižnik iz integriranega, ekološkega in breztalnega načina gojenja. Predvidene analize vključujejo določanje prehranske vrednosti (prehranska vlaknina, beljakovine, skupni fenoli, skupni antioksidacijski potencial in vitro in in
Pomen za razvoj znanosti
Kvaliteta in skladiščna sposobnost sadja in zelenjave je odvisna od številnih faktorjev kot so: pedoklimatski pogoji, način pridelave in pogoji skladiščenja. We raziskavah vezanih na projekt smo ugotovili, da način pridelave vpliva na prehransko vrednost sadja in zelenjave. S tega področja smo objavili tri članke v mednarodnih revijah, glavna tema so bile fenolne spojine in maščobnokislinska sestava. Verjamemo, da bosta obe omenejni vsebini bolj natančno osvetlili vpliv načina pridelave na kvaliteto sadja in zelenjave. Po drugi strani pa bodo vsi zbrani podatki v okviru tega projekta omogočili bolj natančno razlikovanje med geografskim poreklom sadja in zelenjave. Danes potrošniki vse pogosteje zahtevajo izvor hrane. Sldljivost postaja vse pomembnejši parameter, po naših rezultatih bi lahko analize stabilnih izotopov, elementov in bioaktivnih spojin prispevale k boljšemu ločevanju pridelkov glede na geografsko poreklo.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija ni samooskrbna glede pridelave večine zelenjave vkljkučno s papriko, paradižnikom in solato. Zaradi tega dejstva so rezultati projekta pomembni za slovenske porizvajalce zelenjave, ki postopno povečujejo proizvodnjo z namenom doseganja samooskrbe. Ekološka in biodinamična proizvodnja predstavljata manjši delež proizvodnje vendar oba načina postajata zanimiva za proizvajalce. Verjamemo, da da so rezultati našega projekta osvetlili razlike med ekološko in biodamično proizvodnjo na eni strani in konvencionalno proizvodnjo na drugi strani. Ker uvažamo levji delež zelenjave iz drugih držav, rezultati naših raziskav kažejo, da je mogoče razločevati zelenjavo glede na državo porekla. In najvažnejše, rezultati se kažejo kot pomembni za potrošnike. Sledljivost zares postaja pravilo, ki ga lahko bolj vključimo v trgovanje s sadjem in zelenjavo. Kar zadeva sledljivost smo pripravili baze podaatkov, ki so zaenkrat še majhne vendar omogočajo razločevanje kmetijskih proizvodov glede na geografsko poreklo in način pridelave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno