Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Gozdna biologija, ekologija in tehnologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
podnebne spremembe, biodiverziteta, vegetacija, tla, divjad, gozdni genski viri, genetika, fiziologija, mikorizosfera, fitopatologija, zoologija, anatomija lesa, dendrokronologija, gojenje gozdov, tehnika in ekonomika, gozdnogospodarsko načrtovanje, monitoring, ekosistemske storitve, modeliranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
19.332,61
A''
2.646,36
A'
10.520,44
A1/2
12.434,55
CI10
21.710
CImax
2.278
h10
65
A1
68,64
A3
92,77
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 31. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  953  24.624  21.875  22,95 
Scopus  975  27.027  24.161  24,78 
Raziskovalci (57)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  55752  Pia Caroline Adamič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2021 - 2023 
2.  53316  dr. Giulia Annovi  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020  17 
3.  51924  Domen Arnič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  48 
4.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  275 
5.  51355  Tjaša Baloh  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2022 - 2023  30 
6.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  494 
7.  50519  dr. Ana Brglez  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  86 
8.  51497  dr. Reinhart Ceulemans  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  63 
9.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  291 
10.  52663  Rok Damjanić    Tehnični sodelavec  2022 - 2023  131 
11.  28856  dr. Gabrielle I. Deckmyn  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  48 
12.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  619 
13.  55403  dr. Matteo De March  Biotehnologija  Raziskovalec  2021  32 
14.  32943  dr. Ario de Marco  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2021  225 
15.  54824  Claudia D Ercole  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
16.  32514  Zina Devetak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2022 - 2023  371 
17.  29164  dr. Mitja Ferlan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  209 
18.  15492  dr. Andreja Ferreira  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  194 
19.  35362  dr. Katarina Flajšman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  173 
20.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2023  462 
21.  22609  dr. Jožica Gričar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  506 
22.  29633  dr. Polona Hafner  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  152 
23.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
24.  28537  dr. Anže Japelj  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  147 
25.  39600  dr. Jernej Jevšenak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  88 
26.  33222  dr. Andreja Kavčič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  1.032 
27.  52664  mag. Katja Kavčič Sonnenschein  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2022 - 2023  34 
28.  39085  dr. Janez Kermavnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  106 
29.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  284 
30.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  351 
31.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2020 - 2023  1.304 
32.  53233  dr. Luka Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  70 
33.  17034  dr. Nike Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  922 
34.  19721  dr. Gal Kušar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  156 
35.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  771 
36.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  599 
37.  29237  dr. Boštjan Mali  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  175 
38.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  357 
39.  37938  dr. Tijana Martinović  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2022 - 2023  31 
40.  24268  dr. Tanja Mrak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  120 
41.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  1.106 
42.  54863  dr. Sandra Folarin Oloketuyi  Kemija  Raziskovalec  2021  21 
43.  56345  dr. Christina Paparokidou  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2023 
44.  52108  Anže Martin Pintar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  48 
45.  25448  dr. Barbara Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  837 
46.  54721  Kaja Plevnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
47.  18112  dr. Boštjan Pokorny  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  861 
48.  29428  dr. Peter Prislan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  308 
49.  39986  dr. Jaša Saražin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2022 - 2023  62 
50.  28590  dr. Mitja Skudnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  330 
51.  31877  dr. Nataša Šibanc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  77 
52.  38188  dr. Tina Unuk Nahberger  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  46 
53.  22592  dr. Urša Vilhar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  401 
54.  31120  dr. Grega Ernest Voglar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020  38 
55.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  387 
56.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  181 
57.  21137  Daniel Žlindra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  160 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  10.953 
2.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  13.058 
Povzetek
Raziskovalni program Gozdna biologija, ekologija in tehnologija (RP GBET) je program, ki se v  sodelovanju s komplementarnimi domačimi in mednarodnimi programi ter inštitucijami osredotoča na gozdne ekosisteme, ki so vroče točke biotske pestrosti v Evropi. Gozdovi so ključni za ohranjanje biotske pestrosti, shranjevanje ogljika, predstavljajo obnovljiv vir surovin, zagotavljajo čist zrak in vodo, ter posledično prispevajo k boljšemu zdravju ljudi in živali. Potreba po raziskavah in strokovni podpori za prihodnje gozdove narašča, saj so gozdovi glavni obnovljivi vir, hkrati pa so zaradi delovanja človeka vse bolj ogroženi. RP GBET gradi na strategiji odlične znanosti z namenom raziskovanja, rabe in ohranjanja dinamičnih in bogatih, vendar občutljivih gozdov, ki se pospešeno soočajo s številnimi grožnjami in izzivi. Program združuje šest modularno organiziranih delovnih skupin. Metodološko vsaka delovna skupina (DS) uporablja rutinske pristope v kombinaciji z visoko specializiranimi in najsodobnejšimi tehnikami raziskav. Raziskovalni cilji DS1 so osredotočeni na odkrivanje vzročno - posledičnih razmerij med okoljskimi dejavniki in funkcionalnimi značilnostmi rastlinskih in živalskih vrst, s poudarkom na tokovih ogljika, toplogrednih plinov, hranil in vode ter vplivih antropogenih onesnažil. Študije so povezane z nalogami DS2, kjer bomo z večplastnimi pristopi preučevali prilagoditve gozdnih ekosistemov na razmere v okolju. Razvijali in uporabljali bomo metode funkcionalne genomike, epigenomike in preučevanja kompleksnih bioloških sistemov (populacijska genomika, metagenomika), vključno s študijami adaptivne genetske pestrosti tako v nadzemnih, kot tudi podzemnih delih gozdnih ekosistemov. V DS3 bomo uporabljali pristope za izboljšanje razumevanja mehanizmov odnosov med škodljivimi organizmi in njihovimi gostitelji ter pridobljeno znanje uporabljali za usmerjeno ukrepanje in prilagojeno upravljanje z gozdovi v smislu zmanjševanja škod, ki so posledica spreminjajočih se podnebnih razmer in globalizacije. V DS4 bomo s pomočjo dendrokronologije in ekofizioloških raziskav prispevali k vedenju o odzivu dreves na spremenjene razmere v okolju v interakciji z različnimi načini gojenja gozdov in iskali načine za izboljšanje odpornosti gozdov in kakovosti lesa v stresnih razmerah. V DS5 bomo razvijali kazalnike za spremljanje trajnostnega upravljanja z gozdnimi ekosistemi in ekosistemskih storitev, v DS6 pa bomo ovrednotili prehod gozdarsko-lesnega sektorja v Sloveniji v trajnostno biogospodarstvo, prilagajali poslovne modele za izvajalce gozdarskih del in povečevali trajnostno rabo lesa za ustvarjanje višje dolgoročne dodane vrednosti in stabilnosti gozdov.
Pomen za razvoj znanosti
Tako kot doslej, je glavni cilj raziskovalnega programa (RP) tudi v naslednjem obdobju blažitev in prilagajanje rasti in razvoja gozdov globalnim spremembam, vključno s spremljajočimi ekstremnimi vremenskimi pojavi ter izbruhi bolezni in škodljivcev, ter ohranjanje njihovega sedanjega območja uspevanja, biotske pestrosti in ekosistemskih storitev. Doseganje teh ciljev je mogoče le z večplastnim pristopom, ki zajema vse dele gozdnega ekosistema ter z uporabo sodobne raziskovalne opreme in stalnim razvojem metodologij, vključno z naprednimi statističnimi metodami. RP prispeva tudi k številnim mednarodnim in nacionalnim raziskovalnim projektom s področja vseh delovnih področij gozdne znanosti in tehnologije. Natančnost simulacij procesov in trendov ter odkrivanje vzročno-posledičnih razmerij med okojskimi dejavniki in funkcionalnimi značilnostmi rastlinskih in živalskih vrst je mogoče zagotavljati samo z dolgoročnimi študijami in zbiranjem podatkov, kjer se osredotočamo na pretok ogljika, hranil in vode ter vpliv antropogenih onesnažil. Prispevamo k vedenju o vplivih ekoloških razmer na rastiščih, gospodarjenja z gozdovi in naravnih ujem na biotsko pestrost na različnih ravneh od posameznega osebka, vrste, populacije, gozdnega sestoja, habitatnega tipa ter krajine ter s tem povezanih ekosistemskih storitev. Sposobnost uspevanja gozdov v spreminjajočem se okolju je odvisna od prilagoditvenega potenciala - genetske pestrosti gozdnega drevja in z njim povezanih organizmov. Razvijali bomo metode za strukturno karakterizacijo populacij, genomov, genov, mRNA v različnih okoljskih pogojih in razvojnih stopnjah, analizo epigenetskih modifikacij, kompleksnih bioloških sistemov (združb, npr. mikrobnih združb v tleh) ter adaptivne genske pestrosti v nadzemnih in podzemnih delih gozdnega ekosistema. Nadaljevali bomo z razvojem gozdnega genetskega monitoringa, ki smo ga zasnovali v okviru projekta Lifegenmon (LIFE). Zaradi globalizacije postajajo tujerodni škodljivi organizmi eden glavnih problemov v naših gozdovih, zaradi globalnih sprememb ter naravnih ujem, ki povzročajo zmanjšano odpornost gozdnega drevja, pa vse večjo težavo predstavljajo tudi avtohtone populacije gliv in žuželk. Z raziskovanjem mehanizmov, ki vplivajo na odnose med škodljivimi organizmi in njihovimi gostitelji ter razvojem metod za odkrivanje, identifikacijo, nadzor, spremljanje in izkoreninjanje pomagamo preprečevati oz. zmanjševati razširjanje škodljivih/invazivnih organizmov, gospodarsko škodo ter negativne vplive na biotsko pestrost naših gozdov. Z rekonstrukcijo preteklih podnebnih razmer in odziva izbranih drevesnih vrst nanje bomo omogočili natančnejše simulacije razvoja gozdov in odziva posameznih drevesnih vrst v prihodnje. Še naprej se bomo osredotočali na uporabo širokega nabora lastnosti drevesnih branik, stabilnih izotopov ogljika in kisika ter parametrov kakovosti lesa na območju Balkanskega polotoka. Nadaljevali bomo z raziskavami debelinske rasti in ekofizioloških odzivov drevja in gozdnih ekosistemov na okoljske stresne dejavnike (poudarek bo na ekstremnih vremenskih dogodkih) z ozirom na način gospodarjenja z gozdovi, kar bo prineslo nova spoznanja v razumevanju plastičnosti izbranih drevesnih vrst v različnih pogojih v okolju ter uvedbo dobrih praks v gospodarjenje z gozdovi.
Pomen za razvoj Slovenije
Na naše gozdove se nanaša zakonodaja na področju gozdarstva, ohranjanja narave, fitosanitarna in energetska zakonodaja, zaradi česar so raziskave na področju gozdarstva večsektorske in prispevajo k razvoju vseh naštetih sektorjev. V globalnem kontekstu RP z novim znanjem in podatki prispeva k izpolnjevanju zahtev mednarodnih konvencij, sporazumov in ciljev trajnostnega razvoja. V okviru politike EU RP prispeva k doseganju visoke ravni ohranjanja gozdov in trajnosti v okviru FOREST EUROPE, zakonodaje (npr. Energetskih in podnebnih ciljev EU do leta 2030 ter LULUCF) in strategij. Razvoj kazalnikov bo prispeval k razvoju gozdarske politike in usklajenemu spremljanju razvoja gozdov v prostoru in času za nacionalno in mednarodno poročanje. Rezultati RP FBET nudijo gozdarskim strokovnjakom, lastnikom gozdov, državnim agencijam, ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, ter ministrstvu in agenciji, odgovornima za okolje, ustrezne smernice in aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje zdravja in odpornosti gozdov, saj je zdravje gozdov javno dobro. Poleg tega bodo rezultati naših raziskav izboljšali znanje o (I) razpoložljivosti lesne biomase in (II) sedanjih in prihodnjih bilanc snovnih tokov, ki so odvisni od ponudbe in povpraševanja po lesu, kar bomo uporabili za oceno možnih scenarijev in olajšali razvoj biogospodarstva na osnovi lesa v Sloveniji. Predlagana tema je v skladu s cilji npr. slovenskega Strateškega okvira za prilagajanje podnebnim spremembam, strategije Evropske komisije Evropa 2020 o zelenem gospodarstvu itd. Ocenjevanje poslovnih modelov v gozdarstvu nam bo omogočilo vzpostavitev platforme za podporo odločanju o izvajalcih gozdarskih del. Predvidevamo, da bodo naši rezultati vplivali na profesionalizacijo dela v gozdovih, kar lahko posledično poveča konkurenčnost gozdarskega sektorja. Z večjo konkurenčnostjo se bo izboljšala organizacija dela in zmožnost hitrejšega ukrepanja v primeru izjemnih dogodkov (npr. vetrolom, žled). Poleg tega profesionalizacija prispeva k večji varnosti in zdravju pri delu in s tem k zmanjšanju števila nesreč pri delu v gozdarskem sektorju. Raziskave razmnoževalnega potenciala nekaterih živalskih vrst na različnih ravneh bomo uporabili za napoved nihanj v številčnosti populacij. Prenos tega znanja oblastem in seznanjanje javnosti bo prispevalo k povečanju varnosti v cestnem prometu in zmanjšalo umrljivost nekaterih živalskih vrst. V naslednjih 6 letih nameravamo v Laboratoriju za elektronske naprave prijaviti vsaj en patent za merilne instrumente na področju ekoloških raziskav. Naša dejavnost na področju izobraževanja (gozdna pedagogika) in diseminacije, vključno z vzpostavitvijo novega spletnega portala, bo povečala ozaveščenost širše javnosti o pomenu gozdnih ekosistemov in njihovem vplivu na naše vsakdanje življenje. Če povzamemo, naša raziskovalna strategija znatno prispeva k ohranjanju slovenskih gozdov z ukrepi na področju ohranjanja, varstva, gospodarjenja z gozdovi in praks v gozdarskem sektorju. Vitalni in zdravi gozdovi so ključnega pomena za ohranjanje čistega zraka in podtalnice, katerih poslabšanje bi povzročilo porast zdravstvenih težav ljudi in živali (negativni gospodarski vpliv). S pravilnim gospodarjenjem in praksah v gozdarskem sektorju so slovenski gozdovi lahko trajnostni vir surovin za biogospodarstvo na osnovi lesa. Mednarodno sodelovanje, predstavitve, organizacija konferenc in srečanj bo promoviralo slovensko gozdarstvo, gozdarsko znanost in tehnologijo ter Slovenijo kot državo.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno