Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Gozdna biologija, ekologija in tehnologija

Uredi
Obdobja
01. januar 2004 - 31. december 2008
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 
Ključne besede
gozdna biologija, ekološko modeliranje, ekosistemi, tla in vegetacija, klimatologija in hidrologija, snovni in energetski tokovi, bioindikacija, fitoremediacija, podnebne spremembe, gozdna fiziologija in genetika, gozdni genski viri, biodiverziteta, rizosfera, mikologija, gojenje in varstvo gozdov, gozdna fitopatologija, gozdna favna, varstvo okolja in ohranjanje narave, dendrokronologija in dendroekologija, gozdna informatika, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, zasebni gozdovi/lastniki gozdov, certificiranje, kakovost lesa in ksilogeneza, les kot obnovljiva surovina in energija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (44)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  510 
2.  08032  dr. Miran Čas  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2008  243 
3.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  301 
4.  15660  dr. Marko Debeljak  Biologija  Raziskovalec  2004  313 
5.  28856  dr. Gabrielle I. Deckmyn  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2008  48 
6.  15492  dr. Andreja Ferreira  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2008  214 
7.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  489 
8.  22609  dr. Jožica Gričar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007 - 2008  540 
9.  29633  dr. Polona Hafner  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2008  159 
10.  03382  dr. Milan Hočevar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2006  184 
11.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2007 - 2008  0 
12.  29831  Špela Jagodic    Tehnični sodelavec  2008  0 
13.  17332  Jana Janša    Tehnični sodelavec  2005 - 2008  5 
14.  07948  dr. Dušan Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  669 
15.  13446  dr. Polona Kalan Carson  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2006  132 
16.  27605  dr. Milan Kobal  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  350 
17.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  357 
18.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2004 - 2008  1.332 
19.  17034  dr. Nike Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  955 
20.  17333  Robert Krajnc    Tehnični sodelavec  2005 - 2006  56 
21.  19721  dr. Gal Kušar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  174 
22.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  803 
23.  23655  dr. Jana Laganis  Varstvo okolja  Raziskovalec  2005 - 2008  43 
24.  11873  dr. Urška Lavrenčič Štangar  Kemija  Raziskovalec  2005 - 2008  559 
25.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  616 
26.  29237  dr. Boštjan Mali  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2008  200 
27.  07890  dr. Mirko Medved  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  302 
28.  23623  Mateja Meško    Tehnični sodelavec  2006  0 
29.  28230  Peter Ogrinc    Tehnični sodelavec  2007  11 
30.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  1.213 
31.  25448  dr. Barbara Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  972 
32.  18112  dr. Boštjan Pokorny  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  889 
33.  17334  Vesna Rajh    Tehnični sodelavec  2006  3 
34.  17336  Matej Rupel    Tehnični sodelavec  2005 - 2006  72 
35.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  702 
36.  27789  Iztok Sinjur    Tehnični sodelavec  2007 - 2008  291 
37.  17331  Magda Špenko    Tehnični sodelavec  2006  5 
38.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2005 - 2008  29 
39.  01641  dr. Nikolaj Torelli  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  969 
40.  22592  dr. Urša Vilhar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  420 
41.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  409 
42.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  188 
43.  16330  dr. Sašo Žitnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004  63 
44.  21137  Daniel Žlindra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2007 - 2008  170 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.020 
2.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  14.068 
Povzetek
Raziskovalni program izhaja iz potreb in pomena slovenskih gozdov in gozdarstva, mednarodnih obvez (MCPFE 1990, 1993, 1998, 2003; CBD 1992 in Natura 2000; UNGASS 1997; UN-ECE LRTAP 1986; direktiv in uredb EU idr.) in sodobnih trendov raziskav in razvoja v Evropi in širše, z osnovnim ciljem ohranjanja zdravja gozdov in sonaravnega, trajnostnega, multifunkcionalnega gospodarjenja z gozdom (STMGG). Izhodišče je hkratna raba in vzdrževanje vseh funkcij gozda. Program je bil ob prijavi sestavljen modularno in je v prvem obdobju omejen predvsem na naslednje raziskave: i) gozdna biologija: fiziologija gozdnega drevja: ekofiziologija, stresna fiziologija, fiziologija simbioz ter rasti in razvoja semena in sadik; biodiverziteta gliv (z razvojem Mikoteke in herbarija GIS), odnosi v rizosferi, rast korenin in mikorize; populacijsko-genetske in provenienčne raziskave (ohranjanje gozdnih genskih virov), razvoj molekularnih in biokemijskih baz podatkov (molekularna ekologija), razvoj metod dodelave in shranjevanja semena (za potrebe Semenske hranilnice; razvoj Slovenske gozdne genske banke); raziskave škodljivih biotskih (bolezni in škodljivci) in abiotskih dejavnikov (požari, snegolomi, vetrolomi, žledolomi in polzenje tal); gozdnogojitvene raziskave optimalnih rastiščnih razmer za rast in obnovo gospodarsko pomembnih drevesnih vrst ter vplivi izbranih stresnih dejavnikov (ozon, gozdnogojitveni in gozdnogospodarski ukrepi: velikost vrzeli, svetlobne razmere, vodni stres, veliki lesni ostanki, poškodbe koreninskega sistema) na gozdno drevje; ii) gozdna ekologija: sistemska ekologija in ekološko modeliranje (soizvajalec: Politehnika, Nova Gorica), stanje gozdnih ekosistemov (gozdna tla, vegetacija, prehranske razmere), merila in kazalniki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in biotske pestrosti na ekosistemski in vrstni ravni, snovni in energetski tokovi v gozdnih ekosistemih (kroženje ogljika, vode, mineralnih hranil, razkroj organskih snovi, gozdna klimatologija in hidrologija), opredelitev rastišč (fitoindikacija, tipologija, bioindikacija), priraščanje izbranih drevesnih vrst in njihov odziv na okoljske spremembe danes in v preteklosti (prirastoslovje, dendrokronologija, dendroekologija in dendroklimatologija), vpliv stresa v okolju na izotopsko zgradbo branik, ukrepi za ohranjanje habitatov gozdnih rastlinskih in in živalskih vrst in biotske pestrosti gozdov, razvoj metod fitoremediacije, daljinskega zaznavanja, inventur in prostorskega gozdarskega informacijskega sistema in razvoj znanj v podporo monitoringom; iii) gozdna tehnologija: biologija kvalitete lesa: vpliv staranja, senescence, mehanskih in polucijskih poškodovanj, rastnih posebnosti na lastnosti in rabo lesa; gozdnogojitveno vplivanje na kvaliteto lesa; ekonomski, socialni, okoljski in tehnološki vplivi pridobivanja lesa in rabe lesne biomase v pogojih STMGG; vloga gozdarstva in človeških virov v razvoju podeželja in regij; vpliv posestne sestave zasebnih gozdov, oziroma močne razdrobljenosti na uresničevanje gozdnogospodarskih ciljev; ter vsem skupne raziskave v podporo razvoju nacionalnega programa razvoja gozdov v kontekstu STMGG. Temeljni cilji znanstveno-raziskovalnega programa predstavljajo podporo zahtevam uporabnih, razvojnih in strokovnih usmeritev Programa razvoja gozdov v Sloveniji. Osnovno vodilo za izbor raziskovalnih usmeritev predstavljajo zahteve po razvoju znanj za usmerjanje in pooblastila GIS v okviru javne gozdarske službe. Prav tako raziskave sovpadajo s potrebami, ki izhajajo iz raziskav in naročil za druge naročnike iz javne uprave (MOP-ARSO, Uprava za varstvo rastlin in semenarstvo, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, MO, MGD idr.) in trga doma in v tujini ter javnih služb v razvoju: javne okoljske službe, javne službe varstva narave in javne službe varstva rastlin in semenarstva.
Pomen za razvoj znanosti
Na področju raziskav vplivov podnebnih sprememb na gozd smo pridobili nova znanja, izpopolnili oz. uvedli nove metode dela in vpeljali delo z novimi napravami za področje gozdarstva v Sloveniji, ter prispevali k razvoju raziskovalnega področja. Na izbranih raziskovanih objektih smo uvedli meritve respiracije gozdnih tal ter v zaključnem obdobju naloge preizkusili meritve toka CO2 med vegetacijo in atmosfero z Eddy Covariance tehniko ter povezovanje t.i. klasičnih meritev z meritvami izotopske sestave ogljika. Pridobljene podatke smo uporabili za vhodne podatke za modela GOTILWA+ in Castanea s katerima smo preučevali kroženje ogljika za izbran(e) bukov(e) sestoj(e). Spremembe lastnosti rastišč skupaj s spreminjajočimi se rastiščnimi dejavniki so vzrok vse večjih tveganj za stabilnost gozdov v Sloveniji. Obstoječa mednarodno uporabljana metodologija za izračun nacionalnih bilanc za CO2 in druge TG pline za gozd in gozdarstvo, ki jo predpisuje Kjoto protokol (IPCC 2003, 2006 za sektor LULUCF), ne vključuje najpomembnejših procesov, ki potekajo v naravnih gozdnih ekosistemih (ponor, zbiralnike ogljika, ustrezne faktorje pretvorbe, proces respiracije). Izbrana področja ekofizioloških meritev, uporaba modelov za spremljanje kroženja ogljika in vode, uporaba izotopov za spremljanje toka ogljika v gozdnih ekosistemih, uporaba merilnih instrumentov za spremljanje koncentracije CO2 in vodne pare in situ) so bila zato v centru razvoja znanj in standardizaciji postopkov tudi v našem programu. Povečani depoziti dušika ter vplivi drugih dejavnikov stresa in motenj v gozdnih ekosistemih, npr. povišane koncentracije troposfernega ozona, prav tako vplivajo na spremembo značaja obravnavanih ekosistemov iz ponora C v vire CO2. Ugotovili smo spremembe v delovanju šotnih barij ter v sestavi in delovanju združb talnih mikroorganizmov, predvsem mikoriznih gliv kot ključnih elementov gozdnih ekosistemov. Pod vplivi ozona smo ugotovili, v nasprotju s pričakovanji, povečano produkcijo, pa tudi propadanje drobnih mikoriznih korenin (fine root turnover), kar pomembno vpliva na pomen talnih ekosistemov za sdinamiko ogljika ter izračune potencialov ponorov ogljika v gozdnih ekosistemih. Ugotovili smo različne odgovore odraslega in juvenilnega drevja na dejavnike stresa, kar vpliva na dolgoročno stabilnost in trajnost gozdnih ekosistemov. Povečana produkcija drobnih korenin ter spremembe v vrstni sestavi tipov ektomikorize je bila v korelaciji s koncentracijami citokininov v ksilemskem soku. Za potrebe identifikacij ektomikoriznih in drugih skupin gliv smo razvili in standardizirali postopke molekularne identifikacije na osnovi RFLP vzorcev pomnožene ITS regije rDNK ter primerjave sekvenc z bazami GenBANK in UNITE. Določili in opisali smo šest novih vrst bolezni in škodljivcev, katerih razširjanje smo modelirali v kontekstu potencialnih klimatskih sprememb, ter standardizirali nove metode njihovih identifikacije zlasti na osnovi molekularnih metod. V okviru biodiverzitetnih raziskav smo tudi publicirali filogenijo rodu Sibiraea in predlagali sistem ohranjanja v svetovnem merilu redke vrste S. altaiensis s taksoni nižjega ranga, vpliv velikih lesnih ostankov na biodiverziteto gliv in mahov, vplive gospodarjenja z gozdom na biodiverziteto ektomikoriznih gliv ter zasnovali raziskave vplivov smučišč in pašnje na pestrost talne vegetacije in simbiontskih gliv izbranih lesnih vrst ob zgornji gozdni meji. Vplive različnih sistemov redčenj na končni vrednostni prirastek smo analizirali na primeru izbranih semenskih sestojev bukve ter podatke uporabili za razvoj mehanicističnega modela ANAFORE, ki upošteva različno kvaliteto bukovine, ki prognozira pomen bukovih gozdov in lesa za ponor ogljika. Razvili smo dendrokronološko serijo za zadnjih 300 let za področje Balkana za bore in za področje JV Alp za smreko ter patentirali postopek in napravo za zajemanje potrebnih podatkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Aktivnosti na področju gozdne ekologije so bile usmerjene na preučevanje sekvestracije ogljika v terestičnih ekosistemih v povezavi s kakovostjo bukovega drevja. Glede na relativni pomen gozda in bukve za Slovenijo (gozd in les sta najpomembnejša slovenska obnovljiva vira), menimo da bodo ugotovitve uporabne predvsem pri gospodarjenju z gozdovi (varovanje, sanacija gozdov, premeni monokultur, varstvo gozdnih tal, trajna proizvodnja kvalitetnega lesa). Pravočasno razumevanje in zaznavanje potencialnih degradacijskih procesov v gozdnih ekosistemih (bukev, bukovi sestoji) oz. njihovih kopartimentih (gozdna tla) ter sprememb glede dinamike ogljika (drevje - tla) v povezavi z okoljskimi spremembami (sprememba padavinskega režima, spremembe T zraka in koncentracij CO2 itn) je ključnega pomena za pripravo ustreznih strategij za ukrepanja z gozdovi. Gozd, kot pomemben element TGP bilance Slovenije, je zaradi trenutno veljavne mednarodne metodologije trikratno podhranjen. Prispevali smo k poznavanju biodiverzitete v gozdnih ekosistemih, predvsem k biodiverziteti mikoriznih gliv in tipov ektomikorize, za kar smo razvili PCR-ITS-RFLP bazo podatkov za 1500 izolatov gliv iz skupine bazidiomicet in 500 izolatov ostalih gliv. Razvili smo interaktivno georeferencirano bazo podatkov Boletus informaticus,v kateri smo združili znanje in kartiranja višjih gliv Slovenije, ter med drugim objavili Atlas gozdnih tal Slovenije, pregledni prikaz Zdravja gozdov v Sloveniji ter standardizirali postopke monitoringov v gozdovih. Prispevali smo k razjasnitvi nekaterih vprašanj, ki se navezujejo na potencial slovenskih gozdov in vezavo CO2 (akumulacija v gozdu in raba lesa kot materiala), kar posredno vpliva na nekatere strateške odločitve glede razvoja različnih sektorjev (industrija, energetika, transport in gozdarstvo) v obdobju do l. 2020. Kakovostne ocene ponorov za sektor raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo so pomemben dejavnik pri doseganju ciljev Kjotskega protokola v Sloveniji. Lesna biomasa je pomemben obnovljiv vir energije za Slovenijo. Razviti model za oceno socialno-ekonomskih vplivov povečane rabe lesne biomase v regiji je pomembno orodje za oblikovanje politike proizvodnje in rabe lesne biomase na nivoju regije. Analizirali smo različne tehnologije pridobivanja in predelave lesne biomase, pripravili promocijo ter organizacijo več kot 15 terenskih predstavitev sodobne tehnologije na tematiko lesne biomase, ki si jih je v zadnjih 5 letih ogledalo več kot 8000 zainteresiranih kmetov, lastnikov gozdov, potencialnih investitorjev in predstavnikov lokalnih skupnosti. Mikoremediacija s pridelavo lesa je bil tudi naš prispevek v okviru skupnega Centra odličnosti Okoljske tehnologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno