Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Gozdna biologija, ekologija in tehnologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 
B004  Biomedicinske vede  Botanika 
B001  Biomedicinske vede  Splošne biomedicinske vede 
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 
S000  Družboslovje   
Ključne besede
gozdna biologija, ekologija, ekosistemi, tla, vegetacija, fiziologija, genetika, gozdni genski viri, biodiverziteta, mikorizosfera, varstvo gozdov, fitopatologija, entomologija, gozdna favna, divjad in lovstvo, obnovljivi gozdni viri in tehnologija, ekonomika, varstvo okolja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (37)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02085  dr. Franc Batič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  817 
2.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  511 
3.  08032  dr. Miran Čas  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  243 
4.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  302 
5.  06455  mag. Franc Ferlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  122 
6.  15492  dr. Andreja Ferreira  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  215 
7.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2001 - 2003  491 
8.  18554  Andrej Hren    Raziskovalec  2001 - 2003 
9.  17332  Jana Janša    Raziskovalec  2001 - 2003 
10.  07948  dr. Dušan Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  669 
11.  02491  dr. Maja Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  564 
12.  13446  dr. Polona Kalan Carson  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  132 
13.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  289 
14.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  357 
15.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2001 - 2003  1.333 
16.  17034  dr. Nike Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  955 
17.  17333  Robert Krajnc    Raziskovalec  2001 - 2003  56 
18.  19721  dr. Gal Kušar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  177 
19.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  804 
20.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  616 
21.  19027  dr. Robert Mavsar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2003  109 
22.  07890  dr. Mirko Medved  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  302 
23.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2003  1.219 
24.  19950  mag. Mitja Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  369 
25.  17334  Vesna Rajh    Raziskovalec  2001 - 2003 
26.  11619  mag. Robert Robek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  292 
27.  17335  Nina Rotar    Raziskovalec  2001 - 2003 
28.  17336  Matej Rupel    Raziskovalec  2001 - 2003  72 
29.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  703 
30.  01268  mag. Igor Smolej  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  145 
31.  17338  Zvonimir Stermšek    Raziskovalec  2001 - 2003 
32.  17331  Magda Špenko    Raziskovalec  2001 - 2003 
33.  17341  Irena Tavčar    Raziskovalec  2002 - 2003  11 
34.  02492  Mihej Urbančič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  252 
35.  22592  dr. Urša Vilhar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  420 
36.  16330  dr. Sašo Žitnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  63 
37.  21137  Daniel Žlindra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2003  171 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.074 
Povzetek
Slovenija leži na stieišeu vee fito- in zoogeografskih regij, ki so odraz razlienih klimatskih in edafskih dejavnikov, geološke zgodovine ozemlja ter biogenih obmoeij Dinaridov, Alp in Panonske nižine. Veliko biotsko pestrost na ekosistemskem, vrstnem in genetskem nivoju še poudarjata majhnost ozemlja, hitri prehodi in velik delež kraškega sveta. Slednji je tudi eden od vzrokov za relativno zelo ohranjene gozdne ekosisteme v primerjavi z drugimi državami v Evropi, ki so ena osnovnih znaeilnosti Slovenije, saj prekrivajo skoraj 54% vsega ozemlja. Problematika raziskav gozdne biologije, ekologije in varstva gozdov temelji na kompleksnih raziskavah biotske pestrosti ter funkcionalnih aspektov posameznih komponent v gozdnih ekosistemih. Naša prednost v primerjavi s tovrstnimi raziskavami v svetu predstavlja poleg ohranjenosti in velike pestrosti prav kompleksno in interdisciplinarno sestavljena skupina raziskovalcev, ki smo sposobni združevati sistematske, fiziološke, genetske raziskave, raziskave gozdnih tal, vegetacije, sestojne klime in hidrologije, snovnih bilanc gozdnih ekosistemov, biogeokemienih ciklov, onesnaževanja, klimatskih sprememb in vplivov gospodarjenja z gozdovi na delovanje gozdnih ekosistemov. V programu raziskav ni jasne meje med temeljnimi, aplikativnimi in razvojnimi raziskavami, saj si le-te v raziskovalnem procesu sledijo in prispevajo k ohranjanju in spoznavanju slovenskega gozda ter h gozdnogospodarski praksi. Raziskave obsegajo problematiko ohranjenosti in biološke pestrosti gozdnih ekosistemov, inventarizacijo genetske variabilnosti razlienih populacij gozdnega drevja, uvajanje sodobnih metod raziskav in ohranjanja gozdnih genskih virov ter raziskave ostalih biotskih spremljevalcev/sotvorcev gozdnih ekosistemov, odziva drevja, gozda in posameznih procesov v gozdu na abiotske škodljive dejavnike (onesnaženost ozraeja, spremembe klime, ujme) in škodljive biotske dejavnike (divjad, škodljivci, bolezni), vplive gospodarjenja z gozdovi na gozdni ekosistem, na eloveka ter širšo družbo, vrednotenje okoljskih, gozdnogospodarskih in družbenopolitienih vplivov na gozd. Poseben pomen ima proueevanje možnosti gozdarstva pri ohranjanju in vitalizaciji podeželja in zagotavljanju kakovosti življenja v okolici urbanih centrov. Pri tem pomembno mesto igra poznavanje in proueevanje razlienih kategorij lastnikov, ki gospodarijo z gozdom. Glede na široko sestavo programske skupine, ki proueuje biološke, ekološke in izvedbene parametre, bomo skupno nadgradnjo raziskav združevali v celostni ekonomiki okoljskih in socialnih vplivov gozda in gozdarstva. Razvojno usmerjene naloge in raziskave se oblikujejo v skladu s potrebami pri izvajanju nalog in javnih pooblastil GIS s tega podroeja. Znanstveno-raziskovalni program izhaja in se razvija v skladu z ustreznimi zakonskimi in podzakonskimi akti ter sledi zahtevam Konvencije o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro 1992), rezolucijam Ministrskih posvetov o varovanju gozdov v Evropi (Strassbourg 1991, Helsinki 1993, Lisbona 1998), sklepom konference v Kyotu (1997) o snovnih tokovih in zalogah ogljika ter sovpada s pripravo predloga nacionalne strategije varovanja biodiverzitete v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Ekosistemska, vrstna in genetska pestrost ter pomen v biološki stabilnosti gozda oziroma funkcija posameznih komponent v gozdnih ekosistemih, vkljueno z medvrstnimi interakcijami, so temeljnega pomena in v središeu pozornosti v svetu. S predlaganim programom se vkljueujemo v mednarodne tokove, v katerih smo tudi doslej tvorno sodelovali. Velika ohranjenost biotske pestrosti v naših gozdovih in kompleksen pristop k raziskavam pomeni prednost v mednarodnem oziru, katere se zavedamo in jo uspešno izkorišeamo. Na gozdno-tehniškem in družbeno-ekonomskem podroeju lahko v zakladnico svetovne zanosti doprinesemo predvsem z originalnimi raziskavami medsebojnih vplivov gozd - proizvodni proces - elovek. Slovenija ima podobno lastniško strukturo gozdov, kot je povpreeje v Evropski uniji in nadpovpreeno bogato ohranjene gozdove, zato lahko tudi z raziskavami na tem podroeju pomembno prispevamo k svetovni zakladnici znanja o ravnanju z gozdovi. Program je zasnovan na naslednjih mednarodnih obveznostih: LRTAP (Geneve 1979), biotska raznovrstnost (Rio de Janeiro 1992), EUROSILVA (fiziologija) in EUFORGEN (gozdni genski viri) (Strasbourg 1990, Helsinki 1993, Lisbona 1998), snovni tokovi in spremembe klime (Kyoto 1997). Mednarodni programi in projekti, v katerih sodelujemo, so: PHARE, ICP Forests in Recognition, COST E6, INCO COPERNICUS ter razni bilateralni projekti (ALIS LINK - UK, PROTEUS - F, DAAD - D, Hrvaška, Španija, ZDA).
Pomen za razvoj Slovenije
Programske osnove temeljijo na preteklem raziskovalnem delu in na ustreznih zakonskih in podzakonskih aktih s podroeja gozda in gozdarstva, prognostieno-diagnostiene in gozdno-varstvene službe za obmoeje Slovenije, ohranjanja naravne dedišeine in varstva okolja, raziskovalne dejavnosti ter sledijo oziroma sooblikujejo Nacionalni program razvoja gozdov v Sloveniji. Razvojno usmerjene naloge in raziskave se oblikujejo v skladu z razvojem znanja pri izvajanju nalog in javnih pooblastil GIS s tega podroeja, le-ta pa izvirajo iz Zakona o gozdovih ter iz mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na zakonodajnem in regulativnem podroeju. V preteklosti smo na našem Inštitutu sistematieno pristopili k raziskavam vrstne pestrosti simbiontov in patogenov gozdnega drevja kot pomembnega dela naravne dedišeine Slovenije in svetovne naravne dedišeine. Zasnovali smo Mikoteko in herbarij ter Slovensko gozdno gensko banko kot dve od osnovnih nacionalnih inštitucij, ki raziskujejo in zbirajo neoporeene in dokumentirane podatke o vrstni in genetski sestavi ter fiziologiji gradnikov gozdnih ekosistemov. Sodelovanje pri analizah poškodovanosti gozdov v Sloveniji je nujno zaradi doloeanja povzroeitelja (biotskih ali abiotskih) poškodb gozdnega drevja. Gozdovi v Sloveniji predstavljajo najpomembnejši ekološki ravnovesni dejavnik in hkrati obnovljivi surovinski vir. Zato je nujno poznati procese v gozdu, gozdarstvu ter gozdarski politiki, da bi z ustreznimi mehanizmi lahko zagotovili njegov trajni obstoj. Glede na to, da je gozd tudi obnovljiva surovinska baza za tehnieni les, za les za kemijsko predelavo in za energetske namene, je spremljanje in proueevanje posegov v gozdove tekom procesa pridobivanja lesa kljuenega pomena za ohranjanje trajnostnega ravnotežja gozda in okolja. Ker je v proces pridobivanja lesa in ostalih del v gozdovih vkljueen elovek in ker je gozdno delo eno najrizienejših opravil, je raziskovalno spremljanje teh procesov nujnost za racionalizacije v proizvodnji, kot tudi za spremljanje in ohranjanje vitalnosti ter zdravja udeležencev v proizvodnem procesu.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno