Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Gozdna biologija, ekologija in tehnologija

Uredi
Obdobja
01. januar 2009 - 31. december 2014
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
gozdna biologija, ekološko modeliranje, ekosistemi, tla in vegetacija, klimatologija in hidrologija, snovni in energetski tokovi, bioindikacija, fitoremediacija, podnebne spremembe, gozdna fiziologija in genetika, gozdni genski viri, biodiverziteta, rizosfera, mikologija, gojenje in varstvo gozdov, gozdna fitopatologija, gozdna favna, varstvo okolja in ohranjanje narave, dendrokronologija in dendroekologija, gozdna informatika, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, zasebni gozdovi/lastniki gozdov, certificiranje, kakovost lesa in ksilogeneza, les kot obnovljiva surovina in energija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (47)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  280 
2.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  510 
3.  08032  dr. Miran Čas  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  243 
4.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  301 
5.  28856  dr. Gabrielle I. Deckmyn  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  48 
6.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  709 
7.  32943  dr. Ario de Marco  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2014  242 
8.  29164  dr. Mitja Ferlan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2014  222 
9.  15492  dr. Andreja Ferreira  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2013  214 
10.  35362  dr. Katarina Flajšman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  186 
11.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  490 
12.  22609  dr. Jožica Gričar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  540 
13.  29633  dr. Polona Hafner  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  159 
14.  30165  dr. Tine Hauptman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014  322 
15.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2010  0 
16.  17332  Jana Janša    Tehnični sodelavec  2010  5 
17.  07948  dr. Dušan Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  669 
18.  27605  dr. Milan Kobal  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  350 
19.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  289 
20.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  357 
21.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2009 - 2014  1.332 
22.  17034  dr. Nike Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  955 
23.  17333  Robert Krajnc    Tehnični sodelavec  2010  56 
24.  19721  dr. Gal Kušar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2010  174 
25.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  803 
26.  23655  dr. Jana Laganis  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2010  43 
27.  37418  dr. Martina Lavrič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2014  34 
28.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  616 
29.  29237  dr. Boštjan Mali  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  200 
30.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014  387 
31.  36746  dr. Nathan Gabriel Mc Dowell  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014  85 
32.  07890  dr. Mirko Medved  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2011  302 
33.  24268  dr. Tanja Mrak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2014  128 
34.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  1.215 
35.  25448  dr. Barbara Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  974 
36.  18112  dr. Boštjan Pokorny  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  890 
37.  32045  dr. Simon Poljanšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec začetnik  2009 - 2014  45 
38.  29428  dr. Peter Prislan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2014  352 
39.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  702 
40.  21192  dr. Helena Šterlinko Grm  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009  33 
41.  32771  dr. Ines Štraus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  52 
42.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2010  29 
43.  32703  dr. Daniela Alexandra Teixeira da Costa Ribeiro  Geografija  Tehnični sodelavec  2010  86 
44.  23553  dr. Gregor Torkar  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2011 - 2014  588 
45.  22592  dr. Urša Vilhar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  420 
46.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  409 
47.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2014  188 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.027 
2.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  14.074 
Povzetek
Raziskovalni program izhaja iz potreb in pomena slovenskih gozdov in gozdarstva, mednarodnih obvez (MCPFE 1990, 1993, 1998, 2003; CBD 1992 in Natura 2000; UNGASS 1997; UN-ECE LRTAP 1986; direktiv in uredb EU idr.) in sodobnih trendov raziskav in razvoja v Evropi in širše, z osnovnim ciljem ohranjanja zdravja gozdov in sonaravnega, trajnostnega, multifunkcionalnega gospodarjenja z gozdom (STMGG). Izhodišče je hkratna raba in vzdrževanje vseh funkcij gozda. Program je bil ob prijavi sestavljen modularno in je v prvem obdobju omejen predvsem na naslednje raziskave: i) gozdna biologija: fiziologija gozdnega drevja: ekofiziologija, stresna fiziologija, fiziologija simbioz ter rasti in razvoja semena in sadik; biodiverziteta gliv (z razvojem Mikoteke in herbarija GIS), odnosi v rizosferi, rast korenin in mikorize; populacijsko-genetske in provenienčne raziskave (ohranjanje gozdnih genskih virov), razvoj molekularnih in biokemijskih baz podatkov (molekularna ekologija), razvoj metod dodelave in shranjevanja semena (za potrebe Semenske hranilnice; razvoj Slovenske gozdne genske banke); raziskave škodljivih biotskih (bolezni in škodljivci) in abiotskih dejavnikov (požari, snegolomi, vetrolomi, žledolomi in polzenje tal); gozdnogojitvene raziskave optimalnih rastiščnih razmer za rast in obnovo gospodarsko pomembnih drevesnih vrst ter vplivi izbranih stresnih dejavnikov (ozon, gozdnogojitveni in gozdnogospodarski ukrepi: velikost vrzeli, svetlobne razmere, vodni stres, veliki lesni ostanki, poškodbe koreninskega sistema) na gozdno drevje; ii) gozdna ekologija: sistemska ekologija in ekološko modeliranje (soizvajalec: Politehnika, Nova Gorica), stanje gozdnih ekosistemov (gozdna tla, vegetacija, prehranske razmere), merila in kazalniki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in biotske pestrosti na ekosistemski in vrstni ravni, snovni in energetski tokovi v gozdnih ekosistemih (kroženje ogljika, vode, mineralnih hranil, razkroj organskih snovi, gozdna klimatologija in hidrologija), opredelitev rastišč (fitoindikacija, tipologija, bioindikacija), priraščanje izbranih drevesnih vrst in njihov odziv na okoljske spremembe danes in v preteklosti (prirastoslovje, dendrokronologija, dendroekologija in dendroklimatologija), vpliv stresa v okolju na izotopsko zgradbo branik, ukrepi za ohranjanje habitatov gozdnih rastlinskih in in živalskih vrst in biotske pestrosti gozdov, razvoj metod fitoremediacije, daljinskega zaznavanja, inventur in prostorskega gozdarskega informacijskega sistema in razvoj znanj v podporo monitoringom; iii) gozdna tehnologija: biologija kvalitete lesa: vpliv staranja, senescence, mehanskih in polucijskih poškodovanj, rastnih posebnosti na lastnosti in rabo lesa; gozdnogojitveno vplivanje na kvaliteto lesa; ekonomski, socialni, okoljski in tehnološki vplivi pridobivanja lesa in rabe lesne biomase v pogojih STMGG; vloga gozdarstva in človeških virov v razvoju podeželja in regij; vpliv posestne sestave zasebnih gozdov, oziroma močne razdrobljenosti na uresničevanje gozdnogospodarskih ciljev; ter vsem skupne raziskave v podporo razvoju nacionalnega programa razvoja gozdov v kontekstu STMGG. Temeljni cilji znanstveno-raziskovalnega programa predstavljajo podporo zahtevam uporabnih, razvojnih in strokovnih usmeritev Programa razvoja gozdov v Sloveniji. Osnovno vodilo za izbor raziskovalnih usmeritev predstavljajo zahteve po razvoju znanj za usmerjanje in pooblastila GIS v okviru javne gozdarske službe. Prav tako raziskave sovpadajo s potrebami, ki izhajajo iz raziskav in naročil za druge naročnike iz javne uprave (MOP-ARSO, Uprava za varstvo rastlin in semenarstvo, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, MO, MGD idr.) in trga doma in v tujini ter javnih služb v razvoju: javne okoljske službe, javne službe varstva narave in javne službe varstva rastlin in semenarstva.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni cilj raziskovalnega programa (RP) je blažitev in prilagajanje na učinke klimatskih sprememb na rast in razvoj gozdov, ter ohranjanje njihovih sedanjih območij uspevanja. Dinamika ogljika v gozdnih tleh predstavlja enega večjih virov negotovosti pri modeliranju tokov in zalog C v kopenskih ekosistemih; pri tem ima pomembno vlogo mikoriza kot ključni mediator procesov dinamike C in produktivnosti rastišč. Obrat drobnih korenin, obrat in delovanje micelija pod vplivi povišanih temperatur, ter raznolikost mikoriznih gliv so bile vključene v številne raziskave in rezultirale v objavah, ki sovpadajo s cilji COST akcij FP 1203, FP 1305, ES 1101 in drugih. Sposobnost uspevanja gozdov v spreminjajočem se okolju je odvisna od prilagoditvenega potenciala - genetske pestrosti gozdnega drevja, na katero vplivajo številni dejavniki v okolju, med njimi klimatske spremembe in gospodarjenje z gozdovi; raziskave vplivov skupinsko postopnega gospodarjenja z bukvijo v Sloveniji so pokazale, da je tak sistem gojenja gozdov usklajen z ohranjanjem genetske pestrosti. V okviru programa EUFORGEN je bila pripravljena zasnova genetskega monitoringa gozdov, razvoj sistema pa je vključen v novi LIFE projekt, katerega koordinira GIS; RP prispeva k projektu LIFEGENMON, COST akciji FP 1202 in številnim nacionalnim raziskovalnim projektom. Zgodnje odkrivanje in identifikacijo tujerodnih škodljivih organizmov v gozdove omogoča preprečevanje ali zmanjševanje njihovega razširjanja v Evropi, ter preprečuje gospodarske izgube in nevarnosti za biotsko raznovrstnost v gozdnih ekosistemih. Med temi smo v preteklem letu objavili rezultate identifikacije in zatiranja bolezni jesenov. V RP uvajamo tehnike zgodnjega odkrivanja gozdnih škodljivcev iz seznamov novih fitosanitarnih predpisov EU, ocenjujemo potencialne grožnje najpomembnejših škodljivcev in bolezni, intenzivno vzorčenje omogoča odkrivanje njihove morebitne prisotnosti v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena škodljivim organizmom, katerih pojavljanje vzpodbujajo visoke temperature in suša; pripravljamo prognoze njihovega razvoja in širjenja . Posebno rezultatsko plodovita je skupina, v kateri raziskujemo dolgoročne kronologije ogljikovih izotopov in rekonstrukcije klime v zadnjih 1000 letih na področju Balkana, opredelitev glavnih okoljskih dejavnikov, ki so odgovorni za rast dreves in anatomijo lesa, novih spoznanj v razumevanju plastičnosti izbranih drevesnih vrst v različnih pogojih v okolju, njihov dolgoročni odziv na ekstremne vremenske dogodke, posledice sušnega stresa, gozdnih požarov in gradacij žuželk na višinsko in radialno rast, ter vzpostavitev zbirke podatkov o zanesljivih in ponovljivih rezultatih ekofiziološkega odziva drevja v različnih gozdnih sestojih, v različnih okoljskih pogojih in pod vplivi gozdnogojitvenih praks, za uporabo pri simulacijah razvoja gozdov.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija ima eno najdaljših tradicij trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi. V pogojih vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov moramo poznati odziv gozdnega drevja in gozdov na ekstremne pogoje v okolju, da bi lahko ustrezno načrtovali gospodarjenje z gozdovi, upoštevali spremembe v sestavi drevesnih vrst, ustreznost provenienc oz. izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) za prihodnje generacije gozdnega drevja. V okviru raziskovalnega programa (RP) prispevamo bistvene informacije za prihodnje gospodarjenje z gozdovi za zmanjševanje posledic spremenjenih temperaturnih in padavinskih ekstremov, in da bi preprečili, da bi gozdovi postali vir namesto ponor ogljika. Države, podpisnice Konvencije ZN o spremembi podnebja UNFCCC, so dolžne poročati o emisijah toplogrednih plinov (GHG) glede na izvor, in o odstranjevanju GHG po ponorih. Smernice dobre prakse, ki se uporabljajo pri nacionalnih izračunih bilanc dinamike ogljika v gozdnih ekosistemih, določajo pet zbiralnikov ogljika: nadzemno biomaso, odmrli les, opad, organsko snov v tleh in podzemno biomaso. Alometrična razmerja se uporabljajo za napovedovanje podzemne biomase korenin glede na nadzemno biomaso. Ta kalkulativna razmerja predstavljajo pomemben vir negotovosti v simulacijah dinamike ogljika, in ne prispevajo k razumevanju procesov dinamike in pretokov ogljika. Za funkcionalne povezave in razumevanje regulacije procesov v tleh eksperimentalne modele dopolnjujemo z dinamiko življenjskega obrata drobnih korenin in micelija ter spoznavanjem funkcionalne pestrosti organizmov v tleh. V okviru RP tudi razvijamo, poenostavljamo, standardiziramo in avtomatiziramo veliko število metodoloških pristopov za potrebe razvoja sistemov monitoringa gozdov. V letu 2014 smo začeli z razvojem sistema genetskega monitoringa gozdov (del LIFE + projekta LIFEGENMON), ter nadaljevali z razvojem molekularnih baz podatkov za ugotavljanje genetske raznolikosti in določanje izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM), kar potrebujemo za certificiranje GRM in odobritev gozdnih semenskih objektov (GIS je pooblaščeni organ v Sloveniji za izvajanje teh dveh nalog javne gozdarske službe). Aktivnosti za izboljšanje zdravja gozdov so širšega družbenega pomena in prispevajo k socio-ekonomskim in kulturnim vrednotam gozdov. Prenos znanja o tveganjih zaradi vnosa tujerodnih škodljivih organizmov strokovni in širši javnosti prispeva k razumevanju potreb za njihov nadzor, sodelovanje pri zgodnjem odkrivanju in k njihovem neposrednem izkoreninjenju, in je prav tako predmet javnega pooblastila GIS. Seznanjanje z ekološkimi posledicami podnebnih sprememb zaradi povečanega uspevanja termofilnih škodljivih organizmov je pomembno za ozaveščanje javnosti o pojavu in problematiki podnebnih spremembah. Prenos znanja je potekalo v obliki delavnic za strokovno javnost, konferenc, okroglih miz, in z objavo rezultatov v strokovnih revijah in monografijah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno