Jožica Škofic, rojena 4. marca 1964 na Ptuju, je po končani Osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici in Pedagoški gimnaziji v Kranju v letih 1982–1987 študirala slovenski jezik in književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – leta 1988 je prejela Prešernovo nagrado za študente Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Po enoletnem poučevanju slovenskega jezika in književnosti v PTT srednješolskem centru v Ljubljani ter opravljenem strokovnem izpitu se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ter na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Brede Pogorelec študirala slovenski knjižni jezik in stilistiko (magistrska naloga: Problemi slovenskega pogovarjalnega jezika, 1991), doktorski študij s področja slovenske zgodovinske slovnice in dialektologije pa nadaljevala pod mentorstvom akad. prof. dr. Tineta Logarja (doktorska disertacija: Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem, 1997).
Od leta 1988 je zaposlena v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ISJFR), ki jo je vodila v letih 2004 do 2019. V letih 2008 do 2018 je bila sonamestnica predstojnika inštituta, od leta 2008 do 2020 članica njegovega znanstvenega sveta (predsednica od 2014 do 2020). Od leta 2012 je članica znanstvenega sveta ZRC SAZU (in njegova podpredsednica od leta 2016), od leta 2019 je članica upravnega odbora ZRC SAZU. Od leta 2010 ima naziv znanstvena svetnica.
Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z dialektologijo slovenskega jezika (največ z gorenjskim narečjem) in geolingvistiko, narečnim imenoslovjem, narečnim slovaropisjem in zgodovino slovenskega jezika. Vodi delo za Slovenski lingvistični atlas (SLA), katerega urednica in soavtorica je – gre za zbiranje in zapisovanje narečnega gradiva na terenu, gradivsko in tehnično dopolnjevanje podatkovne zbirke ter jezikoslovno analizo in geolingvistično predstavitev slovenskega narečnega besedja posameznih tematskih sklopov – cilj teh raziskav je redno izhajanje posameznih delov SLA, ob tem pa nadaljnji razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, jezikoslovno analizo in geolingvistično predstavitev slovenskega narečnega besedja. Sodeluje pri Evropskem lingvističnem atlasu (ALE), kjer je vodja nacionalne komisije, članica uredniškega odbora in avtorica več kart s komentarji, ter pri Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA).
Piše o slovenski narečni terminologiji, zlasti izrazju izginjajočih strok, s področja narečne leksikografije je soavtorski poljudnostrokovni Rateški slovar. Ukvarja se tudi z narečnim imenoslovjem, zlasti zemljepisnimi lastnimi imeni (hišna in ledinska imena, npr. www.ledinskaimena.si in www.hisnaimena.si). Doslej je bila vodja več aplikativnih in bilateralnih raziskovalnih projektov. Je članica Mednarodnega društva za dialektologijo in geolingvistiko/International Society of Dialectologists and Geolinguists (SIDG), članica Dialektološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju in članica Evropske mreže za e-leksikografijo (COST ENeL). Uredila je več znanstvenih monografij, je članica uredniškega sveta Novega slovarja slovenskega knjižnega jezika in jezikoslovne revije Gwary Dziś (Poznań, Poljska).
V pedagoški naziv docentka je bila prvič izvoljena na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 2003. Od študijskega leta 2006–2007 je predavateljica jezikoslovnih predmetov na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ) v Kopru – v zadnjih letih poučuje predvsem dialektologijo, zgodovino in etimologijo slovenskega jezika ter jezikovno stičnost. Na Podiplomski šoli ZRC je nosilka dveh predmetov s področja dialektologije. V okviru programa ERASMUS je predavala tudi na univerzah v Vidmu (2010), Bratislavi (2012), Celovcu (2013), Zadru (2014, 2015) in Padovi (2017). Od leta 2019 je redna profesorica za slovenski jezik.
Prijava z geslom
Prijava z e-naslovom
Na vaš elektronski naslov bo poslana povezava, preko katere se prijavite v aplikacijo.
Na vaš elektronski naslov bo poslana povezava, preko katere se prijavite v aplikacijo.
Registracija organizacije
Na vaš elektronski naslov bo poslana povezava, preko katere se prijavite v aplikacijo.
Bibliografski kazalci uspešnosti
Zahtevana je potrditev
Legenda oznak projektov ARIS
L - aplikativni raziskovalni projekt
J - temeljni raziskovalni projekt
ecris.prj.type.M
V - ciljni raziskovalni projekt
Z - podoktorski raziskovalni projekt
N – evropski (komplementarna shema ERC, vodilna agencija)
H - evropski raziskovalni projekt (ERA projekti)
R - razvojni raziskovalni projekt
T - projekt naravne in kulturne dediščine
NI – bilateralni raziskovalni projekti (sodelovanje z Izraelom)
NC – bilateralni raziskovalni projekti (sodelovanje s CEA)
NK – bilateralni raziskovalni projekti (sodelovanje s Kitajsko)
Legenda oznak programov ARIS
Raziskovalne (oznaka P) in infrastrukturne (oznaka I) programe ARIS izvajajo raziskovalne organizacije; ARIS izvaja ocenjevanje, spremljanje in (so)financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov.
zrc-sazu.si
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta