Projekti / Programi
Integrirano živilstvo in prehrana
01. januar 2009
- 31. december 2012
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.02.00 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
|
4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
živila, tehnologija, kakovost, prehrana
Raziskovalci (24)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
21789 |
dr. Jasna Bertoncelj |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
326 |
2. |
21561 |
Sonja Čerpič |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
3. |
07783 |
dr. Lea Demšar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
449 |
4. |
09980 |
dr. Terezija Golob |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
486 |
5. |
28394 |
dr. Robert Hrastar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2012 |
27 |
6. |
00927 |
dr. Janez Hribar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
860 |
7. |
30037 |
Marinka Jan |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
11 |
8. |
22453 |
Anja Janeš |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
14 |
9. |
10688 |
dr. Tatjana Košmerl |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
1.027 |
10. |
24312 |
dr. Urška Kropf |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
64 |
11. |
31916 |
dr. Mateja Lušnic Polak |
Živalska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
110 |
12. |
17801 |
Mojca Malenšek |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
13. |
29612 |
dr. Špela Može Bornšek |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2012 |
28 |
14. |
29472 |
dr. Ksenija Podgrajšek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
23 |
15. |
20349 |
dr. Tomaž Polak |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
384 |
16. |
19203 |
dr. Tomaž Požrl |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2010 - 2012 |
216 |
17. |
05767 |
dr. Marjan Simčič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
438 |
18. |
05977 |
Marija Simončič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
1 |
19. |
29436 |
dr. Petra Terpinc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2012 |
107 |
20. |
05733 |
dr. Rajko Vidrih |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
748 |
21. |
07440 |
dr. Mojmir Wondra |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
326 |
22. |
19640 |
dr. Emil Zlatić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
154 |
23. |
17800 |
Zdenka Zupančič |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
5 |
24. |
03100 |
dr. Božidar Žlender |
Živalska produkcija in predelava |
Vodja |
2009 - 2012 |
749 |
Organizacije (1)
Povzetek
Animalna živila. Raziskujemo vpliv genetskih in rejskih dejavnikov na kemijske in senzorične parametre kakovosti in prehransko vrednost mesa živali različnih speciesov (goveda, prašiči, perutnina, jagnjeta, perutnina, ribe), vpliv tehnologij predelave (aditivi) in obdelave mesa (toplotna obdelava, fermentacija) na sestavo oz. prehransko vrednost (sestava lipidov in beljakovin) in varnost živil (heterociklični amini, kemijski kontaminenti okolja). Proučujemo problematiko oksidativne stabilnosti in termostabilnosti maščob, možnosti zamenjave animalnih z rastlinskimi maščobami v mesninah, preučujemo nedestruktivne metode (NMR) za analizo varne in kakovostne hrane, ugotavljamo kriterije (senzorične, kemijske, mikrobiološke) za določanje stabilnosti različno konzerviranih gotovih jedi. Raziskave so usmerjene tudi na kriterije za ugotavljanje in potrditev botaničnega in geografskega porekla medu. Za oblikovanje nacionalnih Prehranskih tablic smo analizirali vzorce različnih vrst mesa in mesnih izdelkov, zelenjave, žit, mok in kruhov.
Rastlinska živila. V sklopu poobiralnih tehnologij določamo regeneracijo arome jabolk po skladiščenju v različnih atmosferah in temperaturah; v pečkah in na površini plodov jabolk določamo prisotnost maščobnih kislin (MK), s poudarkom na vsebnosti omega-3 MK; proučujemo obstojnost svežega narezanega sadja in vrtnin ter pekarskih izdelkov v modificirani atmosferi. Pri tehnologiji vina raziskave tečejo v smeri izboljšanja tehnoloških postopkov predelave grozdja in pridelave vina, s poudarkom na različnih postopkih in tehnologijah maceracije rdečih vinskih sort, zmanjšani uporabi enoloških sredstev, povečanju fenolnega profila; pri belih sortah pa proučujemo izboljšanje ekstraktnosti in povečanje stabilnosti vina.
Prehrana. Določamo prehranski status posameznikov s pomočjo anket in prehranskega paketa Prodi 5.0, raziskujemo skupni antioksidativni potencial (metoda DPPH) na celodnevnih obrokih s pomočjo analize obstojnosti askorbinske kisline, dehidroaskorbinske kisline in njunih razpadlih produktov v celodnevnih obrokih.
Pomen za razvoj znanosti
Na področju živil živalskega izvora smo tem obdobju skušali: dokazati razgradnjo za zdravje človeka nevarnih PCB-jev z določenimi starterskimi kulturami na izbranih gojiščih; ovrednotiti citotoksičnost in genotoksičnost ekstraktov mesa ter vpliv čistih HCA na izražanje genov na nivoju mRNA; ovrednotiti vpliv toplotne obdelave mesnih izdelkov na vsebnost holesterola in oksidov holesterola v končnem izdelku; dokazati funkcionalne lastnosti mesnih izdelkov obogatenih s koencimom Q10 in antioksidanti; določiti senzorični profil dveh potencialnih kmetijskih izdelkov za zaščito, in sicer suhih klobas in krvavic; dokazati, da so rezultati določanja vsebnosti holesterola in oksidov holesterola, pridobljeni z metodama GC-FID in LC-MS/MS, primerljivi in s tem dokazati zamenljivost metode GC-FID z LC-MS/MS. Na področju analitike z razvojem in modifikacijo metod za ugotavljanje botaničnega in geografskega porekla ter pristnosti medu prispevamo k boljšemu razlikovanju med pristnim medom in medom dvomljivega porekla. Obsežna baza podatkov o sestavi različnih vrst slovenskega medu bo izboljšala prepoznavanje pristnih vzorcev medu, omogočila ugotavljanje in potrjevanje botaničnega in geografskega porekla, spremljanje kakovosti medu in zaščito potrošnika ter posredno sledenje obremenjenosti okolja. Na področju rastlinskih živil bodo rezultati naših raziskav omogočili boljše razumevanje vpliva antioksidantov na nastanek trans maščobnih kislin med toplotno obdelavo živil. Glede ostankov fitofarmacevtskih sredstev v sadju je narejenih ogromno študij, vendar le redke študije proučujejo dinamiko razpada fitofarmacevtskih sredstev med skladiščenjem sadja, kar pa je pomembno s stališča varnosti potrošnika. Akrilamid se nahaja v relativno nizkih koncentracijah v toplotno obdelani hrani. Od odkritja akrilamida v hrani leta 2002 je bilo objavljenih mnogo analitskih postopkov, ki pa so v glavnem zahtevni, saj zahtevajo ali drago opremo ali postopke, ki vključujejo derivatizacijo. Modificirana metoda uporablja kot topilo vodo, analiza pa se opravi na plinskem kromatografu z masnoselektivnim detektorjem. Rezultate aktualnih problemov predelave in kakovosti živil ter prehrane objavljamo v mednarodno priznanih revijah. Naši raziskovalci delujejo kot mentorji doktorandom, na ta način tudi prek mentorstev doprinašamo k razvoju znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina se je ukvarjala z reševanjem problemov, ki so zelo zanimivi za slovensko gospodarstvo, tako za živilsko kot tudi kemijsko, farmacevtsko in okoljevarstveno industrijo. Programska skupina sodeluje s številnimi slovenskimi podjetji, kot so Krka, Perutnina Ptuj, Proconi, Pivka Perutninarstvo (mlada raziskovalka iz gospodarstva), Košaki Mb, Pršutarna Lokve, Panvita, MIR, Medex, Gorimpex, in trgovinami (Spar, Mercator). Programska skupina je vlagala napore v neposredno sodelovanje s slovenskim gospodarstvom in tako direktno doprinesla k razvoju in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V skrbi za izboljšanje zdravja prebivalcev Slovenije so raziskave prispevale k izboljšanju prehranskih navad (npr. zmanjšanje soli v pekovskih in mesnih izdelkih). Program je obsegal raziskave, ki so nujne za razvoj novih ali modifikacijo obstoječih metod in postopkov za gospodarno proizvodnjo varne hrane in za ohranjanje živil ter za zaščito potrošnika. Pomen delovanja naše programske skupine za razvoj Slovenije lahko strnemo v nekaj točk. Z raziskovalnim delom pridobljena spoznanja člani programske skupine neposredno prenašamo na širši krog ljudi, tako z vključevanjem v dodiplomske in podiplomske programe študija kot tudi v gospodarstvo. Prve rezultate študije dodatka biološko aktivnih učinkovin naravnih rastlinskih ekstraktov v mesne izdelke že uspešno v svoj asortima izdelkov vključuje tudi slovenska mesno-predelovalna industrija. Tudi rezultati študije karakterizacije lastnosti dveh tipičnih slovenskih mesnih izdelkov se lahko takoj uporabijo za njihovo zaščito, prav tako pa ribiška industrija lahko uporabi naše ugotovitve o kemijski sestavi in kulinarični uporabnosti v Sloveniji zelo razširjene vrste rib, sardonov. Z analizami na konjskem mesu pa lahko prispevamo k osveščanju potrošnikov o prehranski vrednosti (ugodne aminokislinske sestave, visoke vsebnosti beljakovin ali ugodne sestave maščob) omenjenega mesa in izdelkov. Z vpeljanimi fizikalnokemijskimi analizami parametrov kakovosti medu in obsežno bazo podatkov o sestavi slovenskega medu prispevamo k večji zaščiti slovenskih potrošnikov in čebelarjev. Rezultati našega raziskovalnega dela na področju rastlinskih živil omogočajo uporabo antioksidantov kot dodatek v olja za cvrenje v fritezah. Dodatek antioksidantov bo poleg podaljšanja življenjske dobe olja omogočil tudi bolj varno hrano. Problematika fitofarmacevtskih sredstev je pereč problem, naša raziskava je omogočila prirejanje škropilnih koledarjev z namenom zmanjšanja vsebnosti fitofarmacevtskih sredstev v sadju. Raziskave s področja prehrane nam dajejo osnovne podatke o prehranskem statusu slovenske populacije v Sloveniji. Raziskovanje s področja oksidativnega stresa razjasnjuje pomen in vplivu posameznih živil ter mikro in makrohranil na markerje oksidativnega stresa pri posameznikih. Pomemben je tudi doprinos naše programske skupine v izobraževanju novih univerzitetnih inženirjev živilstva in prehrane, magistrov in doktorjev znanosti. Programska skupina je organizirala tradicionalno podiplomsko izobraževanje živilskih tehnologov (Bitenčevi živilski dnevi) in druge oblike permanentnega podiplomskega izobraževanja (uredništva monografij in zbornikov).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si