Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Integrirano živilstvo in prehrana

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
živila, tehnologija, kakovost, prehrana
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21789  dr. Jasna Bertoncelj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  326 
2.  21561  Sonja Čerpič    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
3.  07783  dr. Lea Demšar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  449 
4.  09980  dr. Terezija Golob  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  486 
5.  28394  dr. Robert Hrastar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2012  27 
6.  00927  dr. Janez Hribar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  860 
7.  30037  Marinka Jan    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  11 
8.  22453  Anja Janeš  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  14 
9.  10688  dr. Tatjana Košmerl  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  1.027 
10.  24312  dr. Urška Kropf  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2009 - 2012  64 
11.  31916  dr. Mateja Lušnic Polak  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  110 
12.  17801  Mojca Malenšek    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
13.  29612  dr. Špela Može Bornšek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2012  28 
14.  29472  dr. Ksenija Podgrajšek  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  23 
15.  20349  dr. Tomaž Polak  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  384 
16.  19203  dr. Tomaž Požrl  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2010 - 2012  216 
17.  05767  dr. Marjan Simčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  438 
18.  05977  Marija Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
19.  29436  dr. Petra Terpinc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2012  107 
20.  05733  dr. Rajko Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  748 
21.  07440  dr. Mojmir Wondra  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  326 
22.  19640  dr. Emil Zlatić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  154 
23.  17800  Zdenka Zupančič    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
24.  03100  dr. Božidar Žlender  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2009 - 2012  749 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
Povzetek
Animalna živila. Raziskujemo vpliv genetskih in rejskih dejavnikov na kemijske in senzorične parametre kakovosti in prehransko vrednost mesa živali različnih speciesov (goveda, prašiči, perutnina, jagnjeta, perutnina, ribe), vpliv tehnologij predelave (aditivi) in obdelave mesa (toplotna obdelava, fermentacija) na sestavo oz. prehransko vrednost (sestava lipidov in beljakovin) in varnost živil (heterociklični amini, kemijski kontaminenti okolja). Proučujemo problematiko oksidativne stabilnosti in termostabilnosti maščob, možnosti zamenjave animalnih z rastlinskimi maščobami v mesninah, preučujemo nedestruktivne metode (NMR) za analizo varne in kakovostne hrane, ugotavljamo kriterije (senzorične, kemijske, mikrobiološke) za določanje stabilnosti različno konzerviranih gotovih jedi. Raziskave so usmerjene tudi na kriterije za ugotavljanje in potrditev botaničnega in geografskega porekla medu. Za oblikovanje nacionalnih Prehranskih tablic smo analizirali vzorce različnih vrst mesa in mesnih izdelkov, zelenjave, žit, mok in kruhov. Rastlinska živila. V sklopu poobiralnih tehnologij določamo regeneracijo arome jabolk po skladiščenju v različnih atmosferah in temperaturah; v pečkah in na površini plodov jabolk določamo prisotnost maščobnih kislin (MK), s poudarkom na vsebnosti omega-3 MK; proučujemo obstojnost svežega narezanega sadja in vrtnin ter pekarskih izdelkov v modificirani atmosferi. Pri tehnologiji vina raziskave tečejo v smeri izboljšanja tehnoloških postopkov predelave grozdja in pridelave vina, s poudarkom na različnih postopkih in tehnologijah maceracije rdečih vinskih sort, zmanjšani uporabi enoloških sredstev, povečanju fenolnega profila; pri belih sortah pa proučujemo izboljšanje ekstraktnosti in povečanje stabilnosti vina. Prehrana. Določamo prehranski status posameznikov s pomočjo anket in prehranskega paketa Prodi 5.0, raziskujemo skupni antioksidativni potencial (metoda DPPH) na celodnevnih obrokih s pomočjo analize obstojnosti askorbinske kisline, dehidroaskorbinske kisline in njunih razpadlih produktov v celodnevnih obrokih.
Pomen za razvoj znanosti
Na področju živil živalskega izvora smo tem obdobju skušali: dokazati razgradnjo za zdravje človeka nevarnih PCB-jev z določenimi starterskimi kulturami na izbranih gojiščih; ovrednotiti citotoksičnost in genotoksičnost ekstraktov mesa ter vpliv čistih HCA na izražanje genov na nivoju mRNA; ovrednotiti vpliv toplotne obdelave mesnih izdelkov na vsebnost holesterola in oksidov holesterola v končnem izdelku; dokazati funkcionalne lastnosti mesnih izdelkov obogatenih s koencimom Q10 in antioksidanti; določiti senzorični profil dveh potencialnih kmetijskih izdelkov za zaščito, in sicer suhih klobas in krvavic; dokazati, da so rezultati določanja vsebnosti holesterola in oksidov holesterola, pridobljeni z metodama GC-FID in LC-MS/MS, primerljivi in s tem dokazati zamenljivost metode GC-FID z LC-MS/MS. Na področju analitike z razvojem in modifikacijo metod za ugotavljanje botaničnega in geografskega porekla ter pristnosti medu prispevamo k boljšemu razlikovanju med pristnim medom in medom dvomljivega porekla. Obsežna baza podatkov o sestavi različnih vrst slovenskega medu bo izboljšala prepoznavanje pristnih vzorcev medu, omogočila ugotavljanje in potrjevanje botaničnega in geografskega porekla, spremljanje kakovosti medu in zaščito potrošnika ter posredno sledenje obremenjenosti okolja. Na področju rastlinskih živil bodo rezultati naših raziskav omogočili boljše razumevanje vpliva antioksidantov na nastanek trans maščobnih kislin med toplotno obdelavo živil. Glede ostankov fitofarmacevtskih sredstev v sadju je narejenih ogromno študij, vendar le redke študije proučujejo dinamiko razpada fitofarmacevtskih sredstev med skladiščenjem sadja, kar pa je pomembno s stališča varnosti potrošnika. Akrilamid se nahaja v relativno nizkih koncentracijah v toplotno obdelani hrani. Od odkritja akrilamida v hrani leta 2002 je bilo objavljenih mnogo analitskih postopkov, ki pa so v glavnem zahtevni, saj zahtevajo ali drago opremo ali postopke, ki vključujejo derivatizacijo. Modificirana metoda uporablja kot topilo vodo, analiza pa se opravi na plinskem kromatografu z masnoselektivnim detektorjem. Rezultate aktualnih problemov predelave in kakovosti živil ter prehrane objavljamo v mednarodno priznanih revijah. Naši raziskovalci delujejo kot mentorji doktorandom, na ta način tudi prek mentorstev doprinašamo k razvoju znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina se je ukvarjala z reševanjem problemov, ki so zelo zanimivi za slovensko gospodarstvo, tako za živilsko kot tudi kemijsko, farmacevtsko in okoljevarstveno industrijo. Programska skupina sodeluje s številnimi slovenskimi podjetji, kot so Krka, Perutnina Ptuj, Proconi, Pivka Perutninarstvo (mlada raziskovalka iz gospodarstva), Košaki Mb, Pršutarna Lokve, Panvita, MIR, Medex, Gorimpex, in trgovinami (Spar, Mercator). Programska skupina je vlagala napore v neposredno sodelovanje s slovenskim gospodarstvom in tako direktno doprinesla k razvoju in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V skrbi za izboljšanje zdravja prebivalcev Slovenije so raziskave prispevale k izboljšanju prehranskih navad (npr. zmanjšanje soli v pekovskih in mesnih izdelkih). Program je obsegal raziskave, ki so nujne za razvoj novih ali modifikacijo obstoječih metod in postopkov za gospodarno proizvodnjo varne hrane in za ohranjanje živil ter za zaščito potrošnika. Pomen delovanja naše programske skupine za razvoj Slovenije lahko strnemo v nekaj točk. Z raziskovalnim delom pridobljena spoznanja člani programske skupine neposredno prenašamo na širši krog ljudi, tako z vključevanjem v dodiplomske in podiplomske programe študija kot tudi v gospodarstvo. Prve rezultate študije dodatka biološko aktivnih učinkovin naravnih rastlinskih ekstraktov v mesne izdelke že uspešno v svoj asortima izdelkov vključuje tudi slovenska mesno-predelovalna industrija. Tudi rezultati študije karakterizacije lastnosti dveh tipičnih slovenskih mesnih izdelkov se lahko takoj uporabijo za njihovo zaščito, prav tako pa ribiška industrija lahko uporabi naše ugotovitve o kemijski sestavi in kulinarični uporabnosti v Sloveniji zelo razširjene vrste rib, sardonov. Z analizami na konjskem mesu pa lahko prispevamo k osveščanju potrošnikov o prehranski vrednosti (ugodne aminokislinske sestave, visoke vsebnosti beljakovin ali ugodne sestave maščob) omenjenega mesa in izdelkov. Z vpeljanimi fizikalnokemijskimi analizami parametrov kakovosti medu in obsežno bazo podatkov o sestavi slovenskega medu prispevamo k večji zaščiti slovenskih potrošnikov in čebelarjev. Rezultati našega raziskovalnega dela na področju rastlinskih živil omogočajo uporabo antioksidantov kot dodatek v olja za cvrenje v fritezah. Dodatek antioksidantov bo poleg podaljšanja življenjske dobe olja omogočil tudi bolj varno hrano. Problematika fitofarmacevtskih sredstev je pereč problem, naša raziskava je omogočila prirejanje škropilnih koledarjev z namenom zmanjšanja vsebnosti fitofarmacevtskih sredstev v sadju. Raziskave s področja prehrane nam dajejo osnovne podatke o prehranskem statusu slovenske populacije v Sloveniji. Raziskovanje s področja oksidativnega stresa razjasnjuje pomen in vplivu posameznih živil ter mikro in makrohranil na markerje oksidativnega stresa pri posameznikih. Pomemben je tudi doprinos naše programske skupine v izobraževanju novih univerzitetnih inženirjev živilstva in prehrane, magistrov in doktorjev znanosti. Programska skupina je organizirala tradicionalno podiplomsko izobraževanje živilskih tehnologov (Bitenčevi živilski dnevi) in druge oblike permanentnega podiplomskega izobraževanja (uredništva monografij in zbornikov).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno